Jedro

V skladu z določbo 24. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika neplačevanje ali neredno plačevanje članarine ali drugih prispevkov zbornici pomeni težjo disciplinsko kršitev. Predmetni disciplinski postopek je poseben postopek, katerega pravila so določena v Disciplinskem pravilniku IZS, in ne gre za kazenski postopek, zato niso utemeljene tožbene navedbe, da je bila tožniku kratena pravica do obveznega zagovornika ter da je bil kršen postopek, ker mu „obtožnica“ ni bila obrazložena in ker ni bil posebej opozorjen na pravice.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Disciplinski senat Disciplinske komisije Inženirske zbornice Slovenije (prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom med drugim odločil, da je tožnik, ki je pooblaščeni inženir, na podlagi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka kriv, da je kot pooblaščen inženir in član Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS), kljub dvakratnemu letnemu pisnemu opominu, opustil plačevanje članarine in prispevka za vodenje imenika IZS v letih 2006, 2007 in 2008, ki so zapadla v plačilo 27. 5. 2006, 4. 6. 2007 in 6. 6. 2008, kar je v nasprotju z določili 13., 14. in 15. člena Statuta IZS, da taka namerna opustitev plačila obveznosti do IZS predstavlja hujšo disciplinsko kršitev po 24. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS, zato se kršitelju izreče disciplinski ukrep – začasni izbris iz imenika IZS za čas dvanajst mesecev. Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je disciplinski tožilec zoper tožnika vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zaradi neplačevanja članarine in prispevka za vodenje imenika IZS v letih 2006, 2007 in 2008, ki so zapadli v plačilo in predlagal, naj se mu izreče disciplinski ukrep za hujšo disciplinsko kršitev. Neplačevanje ali neredno plačevanje članarine in prispevkov za vodenje imenika po določbi 12. in 13. člena Disciplinskega pravilnika (sprejetega na seji skupščine IZS dne 15. 4. 2005 in seji skupščine IZS dne 18. 3. 2008 – spremembe in dopolnitve Disciplinskega pravilnika, v nadaljnjem besedilu Disciplinski pravilnik) sodi med hujše kršitve pooblaščenih inženirjev. Ravnanje tožnika je krivdno ravnanje, storjeno namenoma, ker je kršitelj z opustitvijo plačila kršil določilo 24. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika. Glede na ugotovljeno disciplinsko odgovornost in krivdno naklepno ravnanje tožnika je disciplinski senat izrekel disciplinski ukrep, ki je razviden iz izreka tega sklepa.

Disciplinski senat Disciplinskega sodišča IZS (drugostopenjski organ) je pritožbi tožnika zoper izpodbijani sklep delno ugodil in ga spremenil v delu ugotovljene krivde tako, da se ugotovljena krivda iz naklepa spremeni v krivdo iz malomarnosti in se zato izrečena disciplinska sankcija – izbris iz imenika IZS za čas 12 mesecev, spremeni v disciplinsko sankcijo – izbris iz imenika IZS za čas šest mesecev. Iz obrazložitve sklepa med drugim izhaja, da je disciplinski postopek, postopek, ki je določen z Disciplinskim pravilnikom IZS in ni odškodninski postopek. Disciplinski tožilec je v obravnavanem primeru vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka in ne ovadbo, kot zmotno navaja tožnik. V disciplinskem postopku so se uporabili tisti osebni podatki tožnika, ki so javni, saj so imena in priimki članov IZS objavljeni v imeniku pooblaščenih inženirjev na spletni strani IZS. Gre za disciplinski postopek in ne kazenski postopek ali postopek za prekršek pred rednimi sodišči. Udeleženci so le disciplinski tožilec in domnevni kršitelji, brez prisotnosti javnosti. Sklepi disciplinskih organov se vročajo le strankam v disciplinskem postopku in evidenčni službi IZS. Disciplinski pravilnik v 23. členu določa, da lahko disciplinski senat izreče disciplinsko sankcijo s stranskim ukrepom – objavo disciplinskega sklepa v internem glasilu zbornice ali na spletni strani zbornice. Pravilnik IZS določa, da imata v disciplinskem postopku kršitelj in disciplinski tožilec položaj enakopravnih strank. Kršitelj ima pravico, da se brani sam ali s pomočjo pooblaščenca. Ne vsebuje določb, da morajo disciplinski organi domnevnega kršitelja posebej opozoriti na njegove pravice v disciplinskem postopku. Ker gre za akte, ki so bili objavljeni so dostopni na spletni strani, ni utemeljena tožnikova navedba, da ni bil seznanjen s pravicami v disciplinskem postopku. Neplačevanje članarine ali prispevka za vodenje imenika IZS pomeni težjo disciplinsko kršitev po 13. členu Disciplinskega pravilnika. Določba 132. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS št. 110/02 in naslednji, v nadaljevanju ZGO-1) v 6. odstavku določa, da se oseba, ki je bila izbrisana iz imenika na lastno zahtevo ali če ne izpolnjuje zahtevo z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev, lahko ponovno vpiše v imenik, ko izpolnjuje pogoje za vpis. To pomeni, da se lahko vpiše, če ob ponovnem vpisu izpolnjuje pogoje za vpis po veljavnih predpisih, kar pa ne velja za primer, ko se oseba, ki je bila izbrisana iz imenika zaradi izrečene disciplinske sankcije v disciplinskem postopku, ponovno želi vpisati v imenik. V tem primeru se ob ponovnem vpisu upoštevajo pridobljene pravice člana po zakonu. Zato ni utemeljena trditev tožnika, da gre pri izrečenem disciplinskem ukrepu za trajen izbris člana iz imenika pooblaščenih inženirjev IZS. Ker tožnik ni uporabil tistih zakonskih določil, ki mu omogoča oprostitev plačevanja članarine, mu je organ tudi ni mogel oprostiti. Pomanjkanje denarnih sredstev pa ni višja sila.

Tožnik vlaga tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi med drugim navaja, da je disciplinski postopek izveden nestrokovno, da ima vse elemente gospodarskega prava. Kršena so osnovna načela varovanja osebnih podatkov. Organa nista upoštevala njegovega zagovora in olajševalnih okoliščin. Gre za montiran proces. Poleg tega je sankcija prestroga. Gre za trajen izbris pooblaščenega inženirja iz zbornice. Kazenska ovadba je nična, sklep Disciplinske komisije pa kaznivo dejanje, ravno tako naj bi bila tudi ovadba kaznivo dejanje. Zbornici ni nastala nikakršna huda posledica v zvezi z neplačilom članarine. Postopek je za tožnika pomenil posebno hudo psihično breme. Poleg tega je že na podlagi samega zakona oproščen plačila članarine, glede na to, da so bili njegovi prihodki na leto manjši od 4.172,93 EUR. Predlaga, naj se izpodbijana sklepa v celoti odpravita, za povzročene duševne bolečine pa naj se mu izplača nadomestilo po presoji in oceni sodišča. Tožniku pa naj se povrne stroške postopka, ki jih natančneje opredeli.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo obrazloženo prereka tožbene navedbe ter predlaga, naj sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba ni utemeljena.

K 1. točki izreka: V zadevi ni sporno, da tožnik kljub dvakratnemu letnemu pisnemu opominu ni plačal članarine in prispevka za vodenje imenika IZS v letih 2006, 2007 in 2008 in da so navedene terjatve zapadle v plačilo 27. 5. 2006, 4. 6. 2007 in 6. 6. 2008, saj tega tožnik ne zanika.

Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

Iz izpodbijanih sklepov in upravnih spisov je razvidno, da je imel tožnik ves čas postopka možnost podajati svoje pisne in ustne navedbe. Pisne navedbe je podal že v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka z dne 2. 4. 2009, nakar se je 15. 4. 2009 udeležil še disciplinske obravnave, na kateri je podal še ustne navedbe in podpisal zapisnik. Zato niso utemeljeni pavšalni tožbeni ugovori, da ni imel možnosti podati svojega zagovora in da ni bil opravljen zapis zaslišanja. Oba sklepa sta sestavljena zakonito, vsebujeta izrek, obrazložitev in pravni pouk. Razvidno je, na koga se nanašata, iz samih izrekov pa je tudi razvidno, katera disciplinska kršitev se tožniku očita in kakšna sankcija se izreče zanjo. Razvidna je tudi pravna podlaga. Glede očitanih elementov gospodarskega kriminala tožba nima razlogov, zato se sodišče do teh ugovorov ni opredelilo.

Ker je predmetni disciplinski postopek poseben postopek, katerega pravila so določena v Disciplinskem pravilniku IZS, in ne gre za kazenski postopek, kot zmotno misli tožnik, niso utemeljene tožbene navedbe, da mu je bila kratena pravica do obveznega zagovornika ter da je bil kršen postopek, ker mu „obtožnica“ ni bila obrazložena in ker ni bil posebej opozorjen na pravice. Navedene obveznosti iz Disciplinskega pravilnika IZS namreč ne izhajajo. Seveda pa ni bilo ovir, da bi tožnik v predmetnem postopku za zastopanje pooblastil pooblaščenca. Vendar pa tožnik ne navaja, da bi takšno pooblastilo v spis predložil niti da bi na disciplinski obravnavi izrazil željo, da bi si priskrbel pooblaščenca, ki bi ga zastopal. Iz obrazložitve sklepov upravnih organov pa tudi ne izhaja, da bi tekom postopka zatrjeval, da zahteve za uvedbo disciplinskega postopka ni razumel. Sodišče se strinja z utemeljitvijo drugostopenjskega organa v obrazložitvi sklepa, da tožnik ni izkazal, da mu zahteva za uvedbo disciplinskega postopka ni bila prebrana, ker je na ustni obravnavi izjavil, da je vsebino zahteve za uvedbo disciplinskega postopka razumel, kar izhaja iz zapisnika z ustne obravnave, ki ga je tožnik podpisal in nanj ni imel pripomb. Teh ugotovitev namreč tožnik ne izpodbija.

Prav tako niso utemeljeni tožbeni ugovori, da v postopku niso bile upoštevane tožnikove navedbe. Iz obrazložitve sklepa drugostopenjskega organa izhaja, da so prav navedbe, ki jih je tožnik kot edine med postopkom zatrjeval, in sicer njegova slaba plačilna sposobnost, pripomogle, da je drugostopenjski organ spremenil obliko krivde iz naklepa v malomarnost in mu določil sankcijo začasnega izbrisa iz imenika IZS v najkrajšem trajanju, ki je predpisana. Sodišče se strinja z oceno organov, da nemožnost plačevanja članarine ni višja sila ter da je tožnik imel možnost v skladu z določbo 100. člena Statuta IZS na komisijo za vpis v imenik podati vlogo za oprostitev plačila članarine, o kateri odloča upravni odbor zbornice. V zadevi ni sporno, da tožnik takšne vloge na pristojni organ ni dal. V skladu z določbo 24. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika neplačevanje ali neredno plačevanje članarine ali drugih prispevkov zbornici, pomeni težjo disciplinsko kršitev, na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati navedba tožnika, da je izkazal, da bi moral biti za leto 2007 oproščen plačila članarine v skladu z zakonom, ob dejstvu, da se ni sporno, da ni plačal članarine in drugih prispevkov tudi za leto 2006 in 2008. Na glede na navedeno pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa izhaja, da tožnik do odločitve na prvi stopnji ni ugovarjal dolgu. Ker tožnik v tožbi ni obrazložil, zakaj ugovora, da ni zavezan plačati članarine, ni navedel že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta, gre za nedopustno tožbeno novoto po 3. odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1). Navedena določba določa, da v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.

Sodišče se strinja z ugotovitvijo drugostopenjskega organa, da v predmetnem postopku niso bile kršene določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov, saj so bili uporabljeni le podatki o imenu in priimku tožnika, ki so javni. Po določbi 32. člena Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS št. 123/03 in naslednji) je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik in o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Poleg tega gre za ugovore, ki se nanašajo na postopek izvajanja določb ZVOP-1in ne na predmetni postopek.

Tudi po presoji sodišče je treba razlagati določbo 6. odstavka 132. člena ZGO-1 tako, da je treba pri zahtevi za vpis osebe v imenik, ki je bila izbrisana zaradi izrečene disciplinske sankcije, upoštevati pridobljene pravice člana po zakonu. Zato ni utemeljen pavšalni tožbeni ugovor, da gre dejansko za trajen izbris tožnika iz imenika. Poleg tega pa predmet tega postopka ni odločitev o zahtevi za ponoven vpis, pač pa izrečen disciplinski ukrep.

Glede na navedeno tudi ni podlage za določitev odškodnine.

Iz vseh navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek tožeče stranke (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Ker v tožbi niso bila navedena nobena dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z določbo 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

K 2. točki izreka: Stroškovni zahtevek tožene stranke je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.