Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 1. točke Tarifne številke 2312 ZST-1, po kateri je za odmero sodne takse v primeru umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo določen količnik 0,70, ne pa odmera v višini 2/3. Od taksne obveznosti za postopek v višini 36,00 EUR (po Tarifni številki 2311 ZST-1 - količnik 2) je tožnica zaradi umika tožbe upravičena do znižanja te taksne obveznosti na 12,60 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožnici, zvišajo na znesek 240,66 EUR (namesto 125,82 EUR).

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa.

III. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti pritožbene stroške v višini 178,80 EUR, v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, nato z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi (I. točka izreka sklepa), ter da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške v znesku 125,82 EUR, v roku 15 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da ji sodišče napačno ni priznalo stroškov sestave prve pripravljalne vloge z dne 27. 6. 2017 v višini 150 točk in druge pripravljalne vloge z dne 29. 1. 2018 v višini 150 točk, ker je zmotno menilo, da vlogi nista bili potrebni. Sestava prve vloge je bila potrebna, saj se je tožena stranka v odgovoru na tožbo upirala tožbenemu zahtevku - podajala je ugovore po temelju in po višini, na katere se je tožnica morala odzvati. Tožnica se je v tej vlogi opredelila do pomembnih vprašanj. Ni šlo za ponavljanje tožbenih navedb. Tudi druga vloga, ki je vsebovala umik tožbe, je bila potrebna. Šlo je za umik tožbe v posledici izpolnitve zahtevka, zato je bila glede tega potrebna obrazložitev. Tudi v tem primeru je šlo za vlogo v smislu 2. točke tar. št. 15 OT. Tožnica še navaja, da je znašala njena taksna obveznost 36,00 EUR. Zaradi umika tožbe bo dobila povrnjen del plačane takse, kar pa ne bo znašalo 2/3, kot je zmotno obrazložilo sodišče. Iz točke 1 tar. št. 2312 ZST-1 izhaja, da je za odmero takse v primeru umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo predviden količnik 0,70, kar znaša 12,60 EUR, ne pa 12,00 EUR. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ji prisojene stroške zviša ter toženi stranki naloži v plačilo še priglašene pritožbene stroške, v roku 8 dni, nato z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tožnica v pritožbi pravilno navaja, da je bila njena prva pripravljalna vloga potrebna, saj je z njo odgovorila na navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo. Ni šlo npr. zgolj za vztrajanje pri tožbenih navedbah, ampak za vsebinsko odgovarjanje na obširne navedbe tožene stranke, s katerimi je ta ugovarjala tožbenemu zahtevku po temelju in višini. Tožnica je v tej vlogi podala tudi nove dokazne predloge. Zgolj dejstvo, da je kasneje prišlo do umika tožbe, ne pomeni, da predhodne vloge ter z njimi povezani stroški niso bili potrebni (155. člen ZPP). Zato je tožnica za sestavo te vloge upravičena do 150 točk - skladno z 2. točko Tar. št. 15 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015).

6. Glede druge vloge, s katero je tožnica umaknila tožbo, sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno ni priznalo nobenih stroškov. Pritožba glede te vloge, ki je sicer resda vsebovala potrebno obrazložitev o tem, da gre za umik tožbe v posledici izpolnitve zahtevka, kar je pomembno za odločitev o stroških postopka (158. člen ZPP), vendarle neutemeljeno uveljavlja stroške v višini 150 točk po 2. točki Tarifne številke 15 OT. Te vloge namreč ni šteti za obrazloženo vlogo, potrebno za odločitev o glavni stvari, pač pa jo je z vidika potrebnosti oceniti kot vlogo po 4. točki Tarifne številke 19 OT, kar znaša 50 točk. 7. Pritožba utemeljeno opozarja tudi na zmotno uporabo 1. točke Tarifne številke 2312 Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.), po kateri je za odmero sodne takse v primeru umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo določen količnik 0,70, ne pa odmera v višini 2/3. Od taksne obveznosti za postopek v višini 36,00 EUR (po Tarifni številki 2311 ZST-1 – količnik 2) je torej tožnica zaradi umika tožbe upravičena do znižanja te taksne obveznosti na 12,60 EUR, ne na 12,00 EUR, kot je navedlo sodišče prve stopnje.

8. Zato se tožnici v zvezi s stroški prvostopenjskega postopka dodatno prizna strošek 0,60 EUR iz naslova sodne takse, glede zastopanja pa še 200 točk po OT, 22 % DDV in 2 % materialni stroški, kar skupno znaša 114,84 EUR.

9. To pomeni, da se tožničini pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP delno ugodi in se II. točko izreka sklepa delno spremeni tako, da se znesek, ki ga je tožena stranka dolžna povrniti tožnici, s 125,82 EUR zviša na 240,66 EUR. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je tožnica s pritožbo v večjem delu uspela, je upravičena tudi do povračila priglašenih pritožbenih stroškov – 250 točk za sestavo pritožbe, 22 % DDV, 2 % materialni stroški ter 36,00 EUR plačane sodne takse za pritožbo, kar skupno znaša 178,80 EUR s pp (154., 155. in 165. člen ZPP).