Jedro

V „dopolnitvi izvedenskega mnenja“ izvedenec le ugotavlja, kako je potekala komunikacija s toženo stranko ter da mu je predala nekaj dokumentacije, ne pa vse, tako da bi lahko podal mnenje o tem, kako je poslovala z blagom, ki je predmet tega spora. Takšne ugotovitve izvedenca pa ne predstavljajo izvedenskega mnenja, saj ne vsebujejo niti ugotovitev o relevantnih dejstvih, temveč le ugotovitve, da teh dejstev ni bilo mogoče ugotoviti in zakaj. To pa ni strokovno mnenje v smislu 243. člena ZPP, temveč le obvestilo sodišču, zakaj mnenja ni mogel izdelati. Zato izvedencu zanj ne pripada nagrada.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu finančne stroke M.K., B. 8, L., davčna številka ..., odmerilo nagrado za opravljeno izvedensko delo v višini 460,00 EUR, ki se poveča za 6% za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 27,6 EUR, in tako skupni znesek z materialnimi ter potnimi stroški za izplačilo znaša 559,80 EUR (1. točka izreka). Odredilo je, da se odmerjena nagrad izplača sodnemu izvedencu s podatki, kot izhajajo iz 1. točke izreka tega sklepa, na transakcijski račun številka: SI..., odprt pri Banka Sparkasse d.d. (2. točka izreka).

Izvedenec je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo. V njej navaja, da je priglasil tudi stroške za izdelavo zahtevnega dopolnilnega mnenja v višini 138,00 EUR bruto in 15% stroške za pisalna sredstva, kar znaša 20,70 EUR, skupaj torej 158,70 EUR bruto, ki pa mu jih prvostopno sodišče ni priznalo. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da mu prizna tudi priglašeno nagrado za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče izvedencu ni priznalo priglašene nagrade za „dopolnilno izvedensko mnenje“, češ da je izvedenec v njem sodišče le obvestil, na katera vprašanja zaradi pomanjkanja dodatne dokumentacije ni mogel odgovoriti in ni podal nobenih novih ugotovitev. S takšno oceno prvostopnega sodišča se pritožbeno sodišče strinja.

Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Izvedensko delo je strokovni elaborat, v katerem izvedenec ugotovi pravnorelevantna dejstva in poda svoj strokovni sklep, do katerega je prišel z uporabo abstraktnih pravil stroke. V „dopolnitvi izvedenskega mnenja“ pa izvedenec le ugotavlja, kako je potekala komunikacija s toženo stranko, ter da mu je predala nekaj dokumentacije, ne pa vse, tako da bi lahko podal mnenje o tem, kako je poslovala z blagom, ki je predmet tega spora. Takšne ugotovitve izvedenca pa ne predstavljajo izvedenskega mnenja, saj ne vsebujejo niti ugotovitev o relevantnih dejstvih, temveč le ugotovitve, da teh dejstev ni bilo mogoče ugotoviti in zakaj. To pa ni strokovno mnenje v smislu 243. člena ZPP, temveč le obvestilo sodišču, zakaj mnenja ni mogel izdelati. Zato izvedencu zanj ne pripada nagrada, niti zato ni upravičen od priglašenih stroškov v smislu 3. odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Morebitnih stroškov v smislu 1. odstavka 41. člena Pravilnika pa izvedenec ni specificiral. Odločitev prvostopnega sodišča se ob povedanem izkaže kot pravilna.

Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo izvedenca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).