Jedro

Neto plača v tujini (v zvezi s katero se prispevki obračunavajo drugače, in sicer od plače, ki bi jo pripadnik prejemal v Sloveniji) je osnova za izračun nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka, ki po svoji naravi predstavlja plačilo odškodnine za premoženjsko škodo.

V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna po predhodnem plačilu davkov in prispevkov tožnici plačati znesek 5.779,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2012 dalje do plačila, kar tožnica zahteva več (to je plačilo 236,32 EUR z obrestmi), pa je zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka v 8 dneh od vročitve sodbe dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 960,34 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku tega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo v delu, ki se nanaša na plačilo davkov in prispevkov v I. točki izreka, vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevek za plačilo prispevkov in davkov zavrne ter ji prizna pritožbene stroške, podredno pa, naj izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Plača za tožničino delo je sicer določena v nominalnem znesku. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ne določa, da je treba od tega dohodka poravnati prispevke in davke, saj določa, da je osnova za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti plača, ki bi jo pripadnik prejemal za delo v Republiki Sloveniji. Znesek plače v pogodbi je hkrati dejansko izplačilo, ki ga pripadnik prejme. Plača se ne "obruti" in od nje se ne odvedejo prispevki in davki. Tožnica nima pravne podlage za zahtevek, da se od odškodnine nadomestila za neizrabljene dni tedenskega počitka odvedejo davki in prispevki. Znesek plače v pogodbi o zaposlitvi je hkrati dejansko izplačilo, ki ga pripadnik prejme na transakcijski račun. Prvi odstavek 42. člena Zakona o dohodnini namreč določa, da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu, po zakonu, ki ureja razmerje plač v javnem sektorju, napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v Sloveniji. Plača, določena v nominalnem znesku se ne "obruti" in se od nje ne odvajajo davki in prispevki. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica vlaga odgovor na pritožbo in predlaga zavrnitev pritožbe. Pri prisojenem znesku ne gre za plačo, pač pa za odškodnino za premoženjsko škodo. Priglaša stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

6. Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu zahtevala odškodnino za neodobrene in neizkoriščene dneve tedenskega počitka za čas trajanja misije A. - KFOR Kosovo v višini 6.016,00 EUR z obrestmi od 1. 10. 2012 dalje. Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožnici pripada nadomestilo za 24 dni neomogočenega tedenskega počitka v višini 5.779,68 EUR neto po predhodnem plačilu pripadajočih davkov in prispevkov. Ker gre za plačilo premoženjske škode, je tožnica upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti od trenutka nastanka škode. Sodišče je tožnici priznalo zakonske zamudne obresti od prvega dne od vrnitve v Slovenijo, ko je tožnica dejansko vedela, da koriščenje prostega tedenskega počitka ne bo mogoče, tako ji je takrat nastala škoda, tožena stranka pa je prišla s tem datumom v zamudo. Tožena stranka se pritožuje le zoper odločitev, da je treba na prisojeno odškodnino obračunati in odvesti pripadajoče davke in prispevke, medtem ko izrecno ne izpodbija odločitve o višini, da tožnici pripada odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka v prisojeni višini.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno tudi uporabilo materialno pravo, zato je sprejeta odločitev v celoti pravilna. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna glede izplačila zneska odškodnine in predhodnega plačila davkov in prispevkov na ta znesek. Sodišče prve stopnje namreč tožnici ni prisodilo plače, od katere bi že bili plačani prispevki od osnove, kot bi tožnica prejemala plačo v Sloveniji, zato sklicevanje na Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 67/2008 in nasl., Uredba) ni utemeljeno. Neto plača v tujini (v zvezi s katero se prispevki obračunavajo drugače, in sicer od plače, ki bi jo pripadnik prejemal v Sloveniji) je le osnova za izračun nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka, ki po svoji naravi predstavlja plačilo odškodnine za premoženjsko škodo.

8. V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek (pritožbeno sodišče je tako stališče že zavzelo v podobnih zadevah, npr. v zadevah opr. št. Pdp 1189/2012, Pdp 1587/2014, Pdp 424/2015 in Pdp 1087/2016). Sodišče prve stopnje se je tako pri svoji odločitvi utemeljeno sklicevalo na določbe Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.), pravna podlaga pa je določena tudi v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 69/2012 in nasl.) in Zakonu o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/1996 in nasl.). Skladno z navedenimi predpisi se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, zato je neutemeljena tudi pritožbena navedba.

9. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala tožena stranka, niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in po določilih 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbe. Svoje stroške pritožbenega postopka pa krije tudi tožnica, ker s svojim odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogla k rešitvi zadeve (155. člen ZPP).