Jedro

Glede na to, da kmetija tožeče stranke ni ekološka kmetija, se praha ne more izvajati na površini, kjer se goji kmetijska rastlina s šifro 208-lucerna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločil, da se na podlagi vloge tožeče stranke pod točko 1 ugodi vplačilne pravice in pripadajoče dodatke kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, pod točko 2 pa je zavrnil plačilne pravice za 16,63 ha površin z vrsto rabe 1100 njiva / vrt in 0,12 ha površin za vrsto rabe 1300 trajni travnik. Pod točko 3 je odločil da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve, pod točko 4 pa da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe v zvezi z delno zavrnitvijo zahtevka za dodelitev plačnih pravic navaja, da na obrazcu D (prijava površin kmetijskih rastlin) ter zahtevku na površino znaša površina obvezne prahe manj kot 7,2 % od skupnih njivskih površin, zato se zahtevek za dodelitev plačnih pravic na to površino skladno z določili 12. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07 in 31/08, v nadaljnjem besedilu Uredba) zmanjša glede na ugotovljeno površino v prahi tako da se zavrne površina v višini 17,37 ha, nadalje se zavrne površina 0,12 ha, saj je velikost 2 GERK-PID-OV ... in ... manjša od 0,1 ha, kar je minimalna velikost za katero se lahko uveljavlja zahtevek za dodelitev plačilnih pravic določen v 9. členu Uredbe, nadalje je zavrnila površino v višini 1,98 ha, zato ker je bila kot kmetijska parcela v prahi uveljavljena krmna metuljnica, kmetija pa ni ekološka, zato se zahtevek za dodelitev pravic za to površino v skladu z 12. členom Uredbe zavrne.

Upravni organ druge stopnje je z odločbo št. 33101-3/2008/4 z dne 9. 4. 2009 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnil. Tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje pod točko 2. izreka, s katero ji je bil deloma zavrnjen njen zahtevek. V tožbi navaja, da je v zbirni vlogi na obrazcu D za grafično enoto rabe (GERK št. ..., ... in ...) kot kmetijsko rastlino navedla šifro 208-lucerna. Omenjena šifra kmetijske rastline je primerna in dovoljena res le za ekološke kmetije, je pa na obrazcu D na vseh zgoraj omenjenih GERK-ih s simbolom PRO označila, da se na teh površinah izvaja praha na površini, ki jo je pomotoma določila na osnovi dejanske rabe ne pa na osnovi površine GERK-ov. Zaradi dejstva, da je na zbirni vlogi na obrazcu D označil rastlino, ki je primerna za izvajanje prahe le na ekoloških kmetijah, obenem pa na istem obrazcu označil izvajanje prahe s simbolom PRO je zbirna vloga nejasna in bi jo zato morala za agencija pozvati, da vlogo dopolni, saj zahtevek ni bil razumljiv glede na to, da iz zbirne vloge ni bilo popolnoma jasno razvidno, kaj je sploh želela. Upravni organ bi jo moral v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku in 33. členom Zakona o kmetijstvu pozvati da vlogo dopolni in šele nato odločiti o popolnem zahtevku. Tožena stranka je ni pozvala na odpravo pomanjkljivosti, zato je kršila določbe Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o kmetijstvu, v posledici česar je bilo napačno uporabljeno materialno pravo in je izpodbijana odločba nezakonita. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi v točki 2., ugodi zahtevku tožeče stranke za plačilo pravice še za 16,33 ha površine z vrsto rabe 1100 njiva/vrt. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in ponavlja razloge, zaradi katerih je bilo potrebno vlogo tožeče stranke v delu zavrniti ter razloge, zakaj je bilo potrebno vlogo tožeče stranke šteti kot popolno. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, ki jih je v svoji odločbi s katero je zavrnila pritožbo tožeče stranke dopolnila tožena stranka. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10-ZUS-1)). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Po oceni sodišča je zmotno stališče tožeče stranke, ki meni, da je zatrjevani tožbeni razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi s popolnostjo vloge in s tem v zvezi zatrjevane kršitve materialnega zakona ter kršitve pravil postopka podan z okoliščinami na katere se sklicuje. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje ali je bila vloga tožeče stranke podana na obrazcu „D-prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino za leto 2007“, ki je del zbirne vloge na katerem se vlagajo zahtevki za dodelitev plačilnih pravic nepopolna in bi jih zato moral upravni organ prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08-ZKme-1), ki se uporablja na podlagi prehodnih določb 188. člena ZKme-1 od tožeče stranke zahtevati da napako odpravi.

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka na obrazcu D za grafično enoto rabe št. ..., ... in ... kot kmetijsko rastlino navedla šifro 208-lucerna in na istem obrazcu označila izvajanje prahe s simbolom PRO. Vloga je vsebovala vse zahtevane podatke in je razumljiva, saj se je iz zahtevka dalo razbrati, da tožeča stranka na spornih grafičnih enotah rabe uveljavlja zahtevek za dodelitev plačilnih pravic, da bo na navedenih grafičnih enotah rabe gojila lucerno ter istočasno izvajala praho. Glede na to, da kmetija tožeče stranke ni ekološka kmetija se praha ne more izvajati na površini, kjer se goji kmetijska rastlina s šifro 208-lucerna, zato je upravni organ prve stopnje zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za površino 2,89 ha pravilno zavrnil. Glede na navedeno in upoštevaje 12. člen Uredbe, ki določa, da morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vložijo zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za upravičeno površino z rabo kmetijskih zemljišč 1100-njiva/vrt, ki je enaka ali večja od 24,23 ha, istočasno vložiti zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za praho. Če ima vlagatelj več kot 24,23 ha površin, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev plačilnih pravic za njive, na nobeni izmed prijavljenih površin pa ne izvaja prahe oziroma je ne izvaja v predpisanem obsegu oziroma je ne izvaja v skladu s predpisi pomeni, da je upravičen le do 24,23 plačilnih pravic za njive, zato je bil zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za njive na površini 16,63 ha pravilno zavrnjen. Zahtevek, kot je bil postavljen tudi po presoji sodišča tako ni bi nejasen je pa ob upoštevanju določb 7. člena Uredbe o poljščinah, na katere se pravilno sklicujeta oba upravna organa očitno neutemeljen. Uredba o poljščinah namreč uporabo površin v prahi, skladno z njenim namenom zagotavlja s prepovedjo uporabe zemljišča za kmetijske namene, z izjemami, ki jih izrecno določa. Sodišče je glede na navedeno ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1.