Jedro

Zahtevka delodajalca za refundacijo nadomestil plače za priči, ki jima je sodišče prve stopnje sledilo pri odmeri priglašenih stroškov prič, ne ustrezata pravilom 13. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedenima sklepoma z dne 31. 5. 2023 (v zvezi s popravnima sklepoma z dne 4. 7. 2023) sklenilo, da se zavodu A. priznajo stroški nadomestila plače za pričo B. B. v znesku 127,33 EUR in za pričo C. C. v znesku 55,23 EUR, pri čemer sta priznane stroške zavodu dolžni povrniti obe stranki, vsaka do polovice.

2. Tožeča stranka oba sklepa izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da nadomestilo plače odmeri po dejansko izgubljenem času prič oziroma da oba sklepa razveljavi s stroškovno posledico. Navaja, da iz obrazložitev sklepov ne izhaja, na podlagi katerega podatka je sodišče napravilo zaključek o tem, da je celotna odsotnost prič skupaj z vožnjo od sedeža delodajalca do sodišča in nazaj trajala 3 ure in 22 minut. Iz spisa izhaja, da je sodišče obema pričama sicer priznalo strošek poti v višini vozovnice za vlak, vendar je glede na to, da sta priči odhod iz službe prijavili ob 7.57 uri ter povratek ob 11.19 uri ter glede na vozni red vlakov jasno, da priči nista potovali z vlakom. Tudi če bi koristili avtobus, bi vožnja trajala dlje. Tako je jasno, da sta obe priči pot do sodišča opravili z osebnim avtomobilom, njuna potrebna odsotnost iz službe pa tako ni mogla trajati dlje kot med 8.45 uro in 11. uro, kar je manj, kot je priznalo sodišče (po javno dostopnih podatkih, čas potreben za navedeno pot traja 21 minut). Očitno je, da sodišče ni upoštevalo dejansko izgubljenega časa prič in je nadomestilo odmerilo v nasprotju z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 242. člena ZPP ima priča (med drugim) pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Priče, ki so zaposlene, imajo zaradi sodnega vabila pravico do povrnitve plače za odsotnost z dela - prvi odstavek 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 in nasl.). Nadomestilo izplača delodajalec, pri katerem je priča zaposlena. Sodišče povrne izplačano nadomestilo delodajalcu v skladu s tretjim odstavkom 242. člena ZPP (13. člen Pravilnika). Prvi pogoj za povrnitev nadomestila plače delodajalcu je, glede na citirano določbo, predhodno dejansko izplačano in z ustreznimi listinami izkazano nadomestilo plače delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi vabila za pričo. Pri tem pa je pri povrnitvi nadomestila plače delodajalcu potrebno upoštevati izgubljeni čas, ki je bil realno potreben priči za pot od delodajalca do sodišča in nazaj in ne časa, ki ji ga je priznal delodajalec, in ki morda realno izgubljenemu času ne ustreza.

5. Navedenih materialnopravnih izhodišč sodišče prve stopnje ni upoštevalo, zato je pritrditi pritožbenim navedbam tožeče stranke, da je bilo nadomestilo odmerjeno v nasprotju z določili citiranih predpisov oziroma je sprejeta odločitev najmanj preuranjena.

6. Zahtevka delodajalca za refundacijo nadomestil plače za priči B. B. (list št. 74, 75) in C. C. (list. št. 178, 179), ki jima je sodišče prve stopnje sledilo pri odmeri priglašenih stroškov prič, ne ustrezata navedenim pravilom 13. člena Pravilnika. Delodajalec je v stroškovniku navedel le ure v bruto znesku, ne pa podatkov o nadomestilu plače, ki jo je pričama dejansko izplačal za čas, ko sta bili na sodišču. Tudi dokazov o tem ni predložil. Iz obrazložitve sklepov prav tako ne izhaja, na podlagi katerega podatka je sodišče napravilo zaključek o tem, da je celotna odsotnost prič skupaj z vožnjo od sedeža delodajalca do sodišča in nazaj dejansko trajala 3 ure in 22 minut ter je bil ta čas pričama za odsotnost z dela dejansko tudi potreben. Izpodbijani sklep je res procesni sklep o stroških, kjer zadostuje kratka in strnjena obrazložitev, vendar morajo biti v sklepu vseeno podani bistveni razlogi, ki omogočajo preizkus njegove pravilnosti. Izpodbijani sklep tega standarda ne dosega.

7. Z ozirom na obrazloženo je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijana sklepa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V njem bo moralo ugotoviti vsa pravno odločilna dejstva v zvezi s povrnitvijo nadomestila plače in o njem ponovno odločiti upoštevaje relevantno materialno pravo, svojo odločitev pa pojasniti s pravilnimi in popolnimi razlogi.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.