Jedro

Ločiti je treba postopek izvolitve v naziv (habilitacijski postopek), ki je posebej določen in je zoper odločbo v takem postopku predviden upravni spor in delovnopravni položaj delavca - visokošolskega učitelja. Izvolitev v habilitacijski naziv je pogoj za zasedbo različnih delovnih mest v sistemu univerze, saj gre za stopnjo znanstveno raziskovalne in pedagoške usposobljenosti kandidata, sama zase pa ta ne spreminja delovnopravnega položaja delavca. O izvolitvi v habilitacijske nazive odloča senat članice univerze, o napredovanju v višji naziv oziroma v plačne razrede pa dekan fakultete, različna sta tudi postopka in pristojnost sodišč v kasnejšem sodnem sporu, poleg tega pa habilitacijski naziv ni trajen (lahko pride do njegovega odvzema ali nepodaljšanja habilitacije) in ga lahko pridobi celo nekdo, ki ni zaposlen na univerzi. Ker izvolitev v višji habilitacijski naziv ne pomeni napredovanja po Pravilniku o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede, izpodbijana določba pravilnika (9. člen), ki se nanaša na vprašanje napredovanja zaposlenih pri nasprotni udeleženki na pedagoških delovnih mestih, za katere se zahteva izvolitev v naziv, ni v neskladju z ureditvijo po ZSPJS glede napredovanja v naziv in posledično drugih pravic iz delovnega prava (plača...).

Glede na to, da izvolitev v višji habilitacijski naziv sama zase ne vpliva na delovnopravni položaj delavca (delovno mesto, plača, naziv po ZJU), je zakonita tudi določba drugega odstavka 9. člena Pravilnika, po kateri lahko delavec, ki je pridobil višji habilitacijski naziv, napreduje na delovno mesto višje tarifne skupine oziroma v nazivu delovnega mesta samo na podlagi predloga odgovorne osebe članice, ustrezno sistemiziranega delovnega mesta in zagotovljenih finančnih sredstev članice, ob soglasju rektorja univerze. Avtonomna odločitev nasprotnega udeleženca kot delodajalca je, ali bo ponudila delavcu pogodbo o zaposlitvi za (novo) delovno mesto, zavezuje pa ga Splošni akt o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic. Glede na tako splošno ureditev in ob dejstvu, da je pridobitev habilitacijskega naziva povsem ločena od siceršnjega delovnopravnega statusa pedagoškega delavca pri nasprotnem udeležencu, je skladno z ZSPJS in kolektivno pogodbo, da se za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za novo delovno mesto zahteva predlog odgovorne osebe članice, sistemiziranost takega delovnega mesta in zagotovljenost finančnih sredstev pri članici.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženec vsak sam nosita stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog za ugotovitev, da je 9. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih nasprotnega udeleženca v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 94/2010 z dne 26. 11. 2010) v neskladju z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju ter Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ter da se navedeni člen razveljavi, nasprotni udeleženec pa predlagatelju povrne vse njegove pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je še, da nasprotni udeleženec ni upravičen do povračila stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo pravočasno vlaga pritožbo predlagatelj. Meni, da ni res, da ureja izpodbijani 9. člen Pravilnika samo napredovanje (izvolitev) v habilitacijski naziv, saj iz naslova in vsebine tega člena jasno izhaja, da govori o napredovanju v višjo tarifno skupino (vertikalno napredovanje) ter slednje veže na arbitrarne pogoje, ki niso v skladu z ZSPJS in kolektivno pogodbo. Trdi, da pravilnik samovoljno določa čas, od kar teče za delavca novo napredovalno obdobje, o tem pa sodba nima razlogov. Zatrjuje kršitev načela enakega plačila za enako delo, saj je pri nasprotni udeleženki zaposlenih več javnih uslužbencev, ki delajo na istem delovnem mestu, imajo isti habilitacijski naziv in pristojnosti, opravljajo isto delo in naloge, prejemajo pa različno plačo, po ZSPJS pa bi moralo veljati enako plačilo za enako delo. Dalje opozarja, da visokošolski učitelji opravljajo delo na enem delovnem mestu "visokošolski učitelj" (zaradi česar zatrjuje nezakonitost akta o sistemizaciji), a v treh nazivih, z izvolitvijo v višji naziv pa bi morala nasprotna udeleženka na podlagi 19. člena ZSPJS javnemu uslužbencu dvigniti plačo oziroma mu ponuditi ustrezni aneks pogodbe o zaposlitvi za dvig plače. Meni, da pravilnik višino plače zaradi vertikalnega napredovanja oziroma pridobitve višjega naziva veže na arbitrarne pogoje, da je delovno mesto sistemizirano, da so zagotovljena finančna sredstva ter da mora biti podan predlog fakultete in soglasje rektorja. Problem finančnih sredstev po njegovem mnenju ne more biti podlaga za diskriminatorno obravnavo po določbah ZSPJS. Trdi, da je diskriminatoren pogoj predloga fakultete in soglasja rektorja, saj ni vezan na objektiven pogoj, temveč je odvisen od volje vsakokratnega vodstva, zaradi česar prihaja do diskriminacije. Meni, da Pravilnik nezakonito vse posledice veže na sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, tudi tek napredovalnega obdobja, kar pomeni, da lahko javni uslužbenec več desetletij prejema plačo docenta, čeprav je izvoljen v naziv rednega profesorja in opravlja ista dela kot drugi redni profesorji. Sodba je po mnenju predlagatelja neobrazložena v delu, ki se nanaša na nezakonitost Pravilnika glede začetka teka napredovalnega obdobja. Trdi, da je sodišče spregledalo materialnopravno stališče predlagatelja, da napredovanje v nazive ni vezano na napredovalna obdobja, tako da se 9. člen Pravilnika dejansko nanaša na horizontalna (redna) napredovanja in torej določa drugačen tek roka za napredovanja kot ZSPJS (tj. vsaka tri leta). Pogoji v 9. členu Pravilnika so po njegovem mnenju arbitrarni in nezakoniti, saj poleg habilitacijskih meril omejujejo napredovanje v nazivu na istem delovnem mestu, izpodbijana sodba pa se ukvarja s postopkom habilitacije, ki ni predmet tega postopka, niti ni ugotovljeno celotno dejansko stanje, sodba pa ne vsebuje bistvenih razlogov glede skladnosti navedenih pogojev z ZSPJS, KPDVI in Ustavo RS ter napačno uporablja materialno pravo s tem, ko finančne razloge in arbitrarno soglasje šteje za utemeljen razlog za diskriminacijo. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo pravočasno odgovarja in predlaga zavrnitev pritožbe predlagatelja ter potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, zato je pritožbeno sodišče sodbo lahko preizkusilo.

6. Določba 9. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih nasprotnega udeleženca v plačne razrede (Ur. l. RS, 94/10 z dne 26. 11. 2010, v nadaljevanju: Pravilnik) s podnaslovom napredovanje delavcev nasprotnega udeleženca na pedagoških delovnih mestih, za katere se zahteva izvolitev v naziv se glasi: "V primeru izvolitve v višji habilitacijski naziv delavec nasprotnega udeleženca ne napreduje na delovno mesto višje tarifne skupine oziroma ne napreduje v nazivu delovnega mesta avtomatično v skladu s pridobljenim višjim (habilitacijskim) nazivom in mu posledično ne pripada nova pogodba o zaposlitvi. Delavec, ki je pridobil višji habilitacijski naziv, lahko napreduje na delovno mesto višje tarifne skupine oziroma lahko napreduje v nazivu delovnega mesta samo na podlagi predloga odgovorne osebe članice, ustrezno sistemiziranega delovnega mesta in zagotovljenih finančnih sredstev članice. Odgovorna oseba mora pred premestitvijo delavca v višji izhodiščni plačni razred pridobiti soglasje rektorja univerze. V tem primeru z dnem sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi začne za delavca teči novo napredovalno obdobje."

7. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja, naj se ugotovi, da je navedena določba Pravilnika v neskladju z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/02 in nas. – ZSPJS) in Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 52/94 in nasl., v nadaljevanju kolektivna pogodba), ter da naj se navedena določba razveljavi. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitve, da je treba ločiti postopek izvolitve v naziv in postopek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi na novem delovnem mestu ter da izvolitev v višji habilitacijski naziv ne pomeni napredovanja, temveč stopnjo znanstveno raziskovalne in pedagoške usposobljenosti kandidata, ki jo ugotavlja organ univerze in je hkrati pogoj za zasedbo različnih delovnih mest v sistemu univerze. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna.

8. Izpodbijana določba 9. člena Pravilnika se nanaša na vprašanje napredovanja zaposlenih pri nasprotni udeleženki na pedagoških delovnih mestih, za katere se zahteva izvolitev v naziv. Po tem, ko je zaposleni pedagoški delavec izvoljen v višji habilitacijski naziv v t.i. habilitacijskem postopku, ki spada med upravne postopke, ni avtomatičnega napredovanja na delovno mesto višje tarifne skupine oziroma avtomatičnega napredovanja v nazivu delovnega mesta in delavcu posledično ni avtomatično ponujena v podpis nova pogodba o zaposlitvi. Ureditev, po kateri zgolj izvolitev npr. docenta, ki opravlja delo na delovnem mestu docenta oziroma na delovnem mestu visokošolskega učitelja v nazivu docenta, v habilitacijski naziv rednega ali izrednega profesorja, ne pomeni avtomatične ponudbe pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto rednega ali izrednega profesorja oziroma avtomatičnega napredovanja v naziv rednega ali izrednega profesorja, ni neskladna z ZSPJS, kolektivno pogodbo in Ustavo RS. Delovnopravni status npr. docenta, ki je izvoljen v habilitacijski naziv rednega ali izrednega profesorja, se namreč s samo izvolitvijo v višji habilitacijski naziv ne spremeni (posledično mu pripada tudi enaka plača kot prej), zato je nasprotni udeleženec spremembe na področju delovnega prava lahko uredil tudi na način iz 9. člena Pravilnika.

9. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je Pravilnik v neskladju s kolektivno pogodbo, ker je po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji predvideno eno delovno mesto "visokošolski učitelj", ki se opravlja v treh nazivih (docent, izredni in redni profesor), v sistemizaciji delovnih mest pri nasprotni udeleženki pa gre za tri delovna mesta (docenta, izrednega in rednega profesorja). Izpodbijana določba Pravilnika se namreč nanaša tako na napredovanje na drugo delovno mesto kot na napredovanje v nazivu.

10. Iz pritožbe predlagatelja izhaja, da predlagatelj neutemeljeno enači postopke pridobitve različnih nazivov: imenovanje v (višji) habilitacijski naziv in imenovanje v naziv skladno z Zakonom javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/02 in nas. – ZJU). Napredovanje v višji naziv po ZJU je kljub uporabi enakega izraza ("naziv") povsem drug postopek kot je izvolitev v višji habilitacijski naziv. Kot je pravilno pojasnjeno v razlogih sodbe, tako pa izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 136/2012 z dne 15. 4. 2013, je treba ločiti postopek izvolitve v naziv (habilitacijski postopek), ki je posebej določen in je zoper odločbo v takem postopku predviden upravni spor (59. člen Zakona o visokem šolstvu - ZViS in 202. člen Statuta nasprotnega udeleženca), in delovnopravni položaj delavca - visokošolskega učitelja. Izvolitev v habilitacijski naziv je pogoj za zasedbo različnih delovnih mest v sistemu univerze, saj gre za stopnjo znanstveno raziskovalne in pedagoške usposobljenosti kandidata, sama zase pa ta ne spreminja delovnopravnega položaja delavca. V zvezi s tem je treba opozoriti, da o izvolitvi v habilitacijske nazive odloča senat članice univerze, o napredovanju v višji naziv oziroma v plačne razrede pa dekan fakultete, različna sta tudi postopka in pristojnost sodišč v kasnejšem sodnem sporu, poleg tega habilitacijski naziv ni trajen (lahko pride do njegovega odvzema ali nepodaljšanja habilitacije) in ga lahko pridobi celo nekdo, ki ni zaposlen na univerzi. Ker izvolitev v višji habilitacijski naziv ne pomeni napredovanja po Pravilniku, izpodbijana določba pravilnika ni v neskladju z ureditvijo po ZSPJS glede napredovanja v naziv in posledično drugih pravic iz delovnega prava (plača...).

11. Glede na to, da izvolitev v višji habilitacijski naziv sama zase ne vpliva na delovnopravni položaj delavca (delovno mesto, plača, naziv po ZJU), je zakonita tudi določba drugega odstavka 9. člena Pravilnika, po kateri lahko delavec, ki je pridobil višji habilitacijski naziv, napreduje na delovno mesto višje tarifne skupine oziroma v nazivu delovnega mesta samo na podlagi predloga odgovorne osebe članice, ustrezno sistemiziranega delovnega mesta in zagotovljenih finančnih sredstev članice, ob soglasju rektorja univerze. Avtonomna odločitev nasprotnega udeleženca kot delodajalca je, ali bo ponudila delavcu pogodbo o zaposlitvi za (novo) delovno mesto, (samo)zavezuje pa ga Splošni akt o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic (B 20). Glede na tako splošno ureditev in ob dejstvu, da je pridobitev habilitacijskega naziva povsem ločena od siceršnjega delovnopravnega statusa pedagoškega delavca pri nasprotnem udeležencu, je logično in povsem skladno z ZSPJS in kolektivno pogodbo, da se za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za novo delovno mesto zahteva predlog odgovorne osebe članice, sistemiziranost takega delovnega mesta in zagotovljenost finančnih sredstev pri članici. Pritožbena navedba, da je taka ureditev diskriminatorna, ni utemeljena, saj so vsi delavci pri nasprotnem udeležencu, ki bi po izvolitvi v višji habilitacijski naziv želeli skleniti pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto oziroma napredovati v nazivu po ZJU in ZSPJS, v enaki situaciji. Pritožbena trditev, da dobijo ponudbo za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za višje delovno mesto oziroma napredujejo v višji naziv le nekateri pedagoški delavci po presoji vodstva, pa ne vpliva na skladnost same ureditve 9. člena Pravilnika z zakonom, kolektivno pogodbo in Ustavo, zato se do teh trditev višje sodišče dalje ne opredeljuje. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ni ugotavljalo dejanskega stanja v smeri, ali dejansko prihaja do takih razlik, saj to za odločitev o skladnosti izpodbijane določbe Pravilnika s hierarhično višjimi pravnimi predpisi ni pravno relevantno.

12. Zakonita je tudi določba drugega odstavka 9. člena Pravilnika, po kateri z dnem sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi začne za delavca teči novo napredovalno obdobje, saj to pomeni, da novo napredovalno obdobje začne teči od zadnjega napredovanja v sistemu javnih uslužbencev dalje (izvolitev v višji habilitacijski naziv, kot je bilo že pojasnjeno, sama zase nima učinka delovnopravnega napredovanja), kar velja tudi sicer po ZJU in Pravilniku.

13. Pritožba opozarja, da obstajajo pri nasprotni udeleženki delavci, ki opravljajo enako delo in imajo enak habilitacijski naziv, nimajo pa enake plače, vendar to ne vpliva na skladnost izpodbijane določbe Pravilnika z zakonom in ustavno zagotovljeno pravico do enakosti pred zakonom. Izpodbijana določba pravilnika se nanaša na situacijo, ko sta na delovnem mestu docenta oziroma na delovnem mestu visokošolskega učitelja z nazivom docenta zaposlena delavca z različnima habilitacijskima nazivoma (docenta in rednega oziroma izrednega profesorja).(1) Iz izpodbijane določbe pa ne izhaja, da bi bilo določeno različno plačilo za enako delo, tako da so pritožbene trditve o taki diskriminaciji za ta kolektivni delovni spor pravno nepomembne.(2)

14. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

15. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

16. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 165. člena v povezavi s 154. členom ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tudi nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške postopka, saj odgovor na tožbo ni obvezen, glede na svojo vsebino pa za odločitev o pritožbi ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) To je podobno, kot če delavec, zaposlen na delovnem mestu, za katerega se zahteva npr. V. stopnja izobrazbe, pridobi VI. stopnjo izobrazbe, ni pa mogoče slediti pritožbeni primerjavi z izvolitvijo strokovnega sodelavca v sodnika.

(2) Kolikor bi šlo pri delavcih za opravljanje istega dela za različno plačilo, je to kvečjemu lahko predmet drugih (sodnih) postopkov.