Jedro

Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od 1. 4. 2004 do 31. 12. 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP. Navedeno pomeni, da osnova za to obdobje ni bila določena s podzakonskim aktom, to je s sklepom Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - KVIAZ. KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos dne 11. 2. 1993, na podlagi pooblastila Državnega zbora sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20%. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20%. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS veljala tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a, temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80%.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala: - da ji tožena stranka obračuna razliko zaradi premalo izplačane plače v bruto zneskih po posameznih mesecih kot so razvidni iz točke I/1. izreka in od tako obračunanih razlik odvede z zakonom določene davke in socialne prispevke; - da je tožena stranka dolžna za tožnico vplačati za čas od 1. 1. 2004 dalje, do vključno decembra 2007 na račun pristopa tožnice k prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju k Zaprtemu vzajemnemu pokojninskemu skladu za javne uslužbence z oznako PNJU K pri Kapitalski družbi A. d.d., pod identifikacijsko št. tožnice kot člana ..., katere davčna št. je ... in je pristopila k VPS z dokumentom št. ..., razliko premalo vplačane premije za celotno obdobje od 1. 1. 2004 do z vključno decembrom 2007 v višini 5,84 % bruto zneskov plač oz. nadomestil plače, kot so določene v prejšnji točki te sodbe, skupaj z vsemi morebitnimi postranskimi obveznostmi, ki bi jih zahteval navedeni pokojninski sklad Kapitalske družbe A. d.d. za vzpostavitev takšnega portfelja pravic iz vplačanih enot premoženja na računu tožnika, kot bi ga tožnica imela, če bi tožena stranka izplačevala plače v prisojeni višini (točka I/2. izreka); - je tožena stranka dolžna izplačati tožeči stranki zneske premalo izplačanih neto razlik plače po posameznih mesecih v mesečnih neto zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot izhaja iz točke I/3. izreka.

Tožeči stranki pa je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v višini 530,00 EUR v roku 8 dni, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov napačne uporabe materialnega prava in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po stališču pritožbe je zakonodajalec predpisal osnovo, ki je enaka za sodnike in poslance. Poslanci si jo lahko regulirajo po določilu 1. odstavka 24. člena Zakona o poslancih, sodnikom pa jo lahko regulirajo po 2. odstavku 45. člena Zakona o sodniški službi. Stališče sodišča, da se avtomatizirano znižana osnova za poslance preslika tudi na osnovo za sodniške plače, v predpisu nima opore, ker zakonodajalec posega v sodniške plače ni prepustil delovnemu telesu parlamenta, ampak je to pravico dodelil samo državnemu zboru in ker znižana osnova poslanskih plač ne more biti osnova sodniških plač. Osnova je tista, ki jo določa zakon, znižanje pa se izvede po materialnih in procesnih določilih, predpisanih z zakonom. Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (ZZDODP, Ur. l. RS, št. 19/97) je v 2. členu jasno opredelil, da se upoštevajo plače, določene v odstotku od osnove na podlagi plač februarja 1997 le, če so bili ti odstotki določeni na podlagi zakona, drugih predpisov in kolektivnih pogodb. Ker komisija Državnega zbora Republike Slovenije ni smela mimo določil Zakona o sodniški službi znižati plač sodnikom, je bila februarska plača v letu 1997 nezakonito znižana, posledično pa je bila nezakonita tudi osnova in s tem plače po uveljavitvi ZZDODP.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Izpodbijana odločitev je v celoti skladna z enotno sodno prakso, do katere je v istovrstnih sporih prišlo na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 477/2009 z dne 20. 4. 2010 in opr. št. VIII Ips 77/2013 z dne 14. 5. 2013. Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 77/2013 z dne 14. 5. 2013, ki se prav tako nanaša na tožbo sodnice, ki vtožuje razliko v plači za čas do decembra 2007, zavzelo stališče, da dejstvo, da je ZZDODP ohranil dotedanji način določanja osnove poslanskih in s tem tudi sodniških plač, ne spremeni tega, da je bila osnova za obračun plače v spornem obdobju določena z ZZDODP, torej z zakonom. Vrhovno sodišče RS je posebej poudarilo, da tudi, če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je ta protiustavnost bila sanirana z njegovo uveljavitvijo, kakor to izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up 919/2010. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80 % osnove. Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od 1. 4. 2004 do 31. 12. 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP. Navedeno pomeni, da je zmotno pritožbeno stališče, da je bila osnova za to obdobje določena s podzakonskim aktom, to je s sklepom KVIAZ. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem pravilno ugotavlja, da je KVIAZ na podlagi 1. odstavka 24. člena Zakona o poslancih (ZPos, Ur. l. RS, št. 48/92) dne 11. 2. 1993 na podlagi pooblastila Državnega zbora sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi Zakona o sodniški službi (ZSS, Ur. l. RS, št. 19/94) je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila, kot pravilno ugotavlja sodišča prve stopnje, enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. Navedeno pomeni, da je zmotna pritožbena trditev, da je bila osnova, ki jo je upoštevala določba 2. člena ZZDODP znižana z podzakonskim aktom. Sicer pa je bistveno to, da v spornem obdobju osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP.

Ob ugotovitvi, da je tožena stranka v spornem obdobju tožnici pravilno in zakonito izplačevala plačo in da tožnica pri izplačilu ni bila prikrajšana zaradi domnevnega nezakonitega znižanja plač, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožničin zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških postopka temelji na 1. odstavku 165. in 1. odstavku 154. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške.