Jedro

Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je delničarja mogoče pooblastiti za sklic skupščine, čeprav je le ta že sklicana, ker tega zakon ne prepoveduje. Manjšinskim delničarjem je uveljavljanje članskih pravic iz delnice, ki jih uresničujejo z udeležbo in odločanjem na skupščini družbe, omogočeno z institutoma uveljavljanja sklica skupščine pri upravi družbe (1. odstavek 284. člena ZGD), v primeru nekizpolnitve navedene zahteve za sklic pa z možnostjo sodne pooblastitve delničarja za sklic skupščine (3. odstavek 284. člena ZGD) in z institutom predlaganja dopolnitve dnevnega reda skupščine upravi v primeru, če je skupščina že sklicana (1. odstavek 286. člena ZGD). Slednja možnost je predvidena prav v izogib "dvojnemu" sklicu skupščine družbe, saj je namen dosežen že z dopolnitvijo dnevnega reda skupščine.

Določitev in objava dnevnega reda ob sklicu skupščine je obligatorna (1. odstavek 286. člena ZGD). Določilo 1. odstavka 286. člena ZGD, po katerem mora delničar ob zahtevi za sklic skupščine navesti tudi namen in razloge zanj, je zato treba presojati v povezavi s 1. odstavkom 286. člena ZGD o obvezni določitvi dnevnega reda skupščine.

Zato navedba namena in razlogov za sklic skupščine nujno vključuje tudi obveznost delničarja, ki sklic zahteva, da določi tudi dnevni red skupščine, v primeru, ko zahteva sodno pooblastitev za sklic skupščine (primerjaj še dr. Bojan Zabel - Razmerje med večinskimi in manjšinskimi delničarji v delniški družbi, Podjetje in delo 5-6/1995, str. 619). Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da ZGD od predlagajočega delničarja za sklic skupščine ne zahteva tudi opredelitve dnevnega reda skupščine. Opredelitev dnevnega reda je namreč odločilna za presojo sodišča, ali je predlog za sodno pooblastitev delničarja za sklic skupščine utemeljen.

Izrek

1. Pritožba J.P. in F.G. zoper II. točko izreka sklepa opr. št. y/200x z dne 11.10.2005 se zavrne in se potrdi v tem delu sklep sodišča prve stopnje.

2. Pritožba družbe A d.o.o. zoper III. točko izreka sklepa opr. št. y/200x z dne 11.10.2005 se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

3. Pritožbi družbe B d.d. se ugodi, sklep sodišča prve stopnje z dne

15.11.2005 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Odločitev o pritožbenih stroških družbe B d.d. se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 11.10.2005 v enotno obravnavanje združilo zadeve, ki jih to sodišče vodi pod opr. št. x/200x, y/200x, z/200x, x/200y, y/200y in a/200x in odločilo, da se bodo odslej obravnavale pod opr. št. y/200x (I. točka izreka sklepa).

V nadaljevanju je zavrnilo predlog J.P. in F.G. za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče toženi stranki M.S. kot direktorju družbe A d.o.o. prepovedalo v imenu družbe neposredno ali po pooblaščencih zahtevati sklic družbe B d.d. in določiti dnevni red skupščine, vložiti zahtevo za sodno pooblastitev za sklic skupščine družbe B d.d. in določiti dnevni red skupščine, vložiti zahtevo za sodno pooblastitev za objavo predmeta, o katerem naj odloča skupščina družbe B d.d. in glasovati na skupščini družbe B d.d., ki bo

21.3.2005 in na vseh kasnejših skupščinah, ki bodo sklicane, vse brez predhodnega sklepa skupščine družbe A d.o.o. ali brez predhodnega soglasja oziroma pooblastila družbenikov J.P. in F.G., pri čemer je originalni sklep skupščine ali navedeno pisno soglasje dolžan predložiti ob opravi navedenih (sicer prepovedanih) dejanj (II 1 do 7 točke izreka sklepa). Predlog družbe A d.o.o. da se jo kot delničarja družbe B d.d. pooblasti za sklic skupščine družbe B d.d. in določitev dnevnega reda zasedanja skupščine je zavrnilo (III. točka izreka), na predlog družbe A d.o.o. pa je izdalo začasno odredbo, s katero je upravi družbe B d.d. za čas veljavnosti te začasne odredbe prepovedalo preklic ali preložitev sklicanih skupščin, družbi B d.d. pa prepovedalo s fizično silo onemogočati pristop delničarjem na vsakokratno skupščino delničarjev pod pretnjo denarne kazni

15.000.000,00 SIT za primer kršitve navedenih prepovedi (IV. 1. do 5. točka izreka sklepa), zavrnilo pa je predlog družbe A d.o.o., naj se upravi družbe B d.d. za čas veljavnosti začasne odredbe omeji pooblastilo za zastopanje družbe in imenuje začasnega zastopnika (IV.

6 točka izreka) in del podrejenega predloga, naj se imenuje izvršitelja, ki naj ob sodelovanju policije prepreči onemogočanje pristopa delničarjev na skupščino družbenikov, družbi B d.d. pa za primer kršitve začasne odredbe izreče denarno kazen v višini

50.000.000,00 SIT, ki naj se periodično ponavlja vsakih 7 dni, dokler družba ne skliče nove skupščine z rokom, ki ne sme biti daljši od meseca dni od objave sklica, dokler skupaj naložena kazen ne doseže

500.000.000,00 SIT (IV. 7 točka izreka sklepa).

S sklepom opr. št. y/200x z dne 15.11.2005 pa je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor tožene stranke B d.d. zoper izdano začasno odredbo pod točko IV izreka sklepa opr. št. y/200x z dne 11.10.2005. Zoper II. točko izreka sklepa sta se pravočasno pritožila tožnika J.P. in F.G., zoper IV. 1. do 5. izreka sklepa z dne 11.10.2005 pa kot stranska intervenienta. Uveljavljala sta vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlagala razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Zoper III. točko izreka sklepa z dne 11.10.2005 se je pravočasno pritožila družba A d.o.o., uveljavljala pa je pritožbena razloga napačne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Zoper sklep z dne 15.11.2005 pa se je pravočasno pritožila tožena stranka B d.d. iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe.

O pritožbi J.P. in F.G.: Pritožba zoper II. točko izreka sklepa z dne 11.10.2005 ni utemeljena.

Pritožnika kot družbenika družbe A d.o.o. sta vložila zoper M. S., prav tako družbenika navedene družbe, tožbo zaradi njegove izključitve iz družbe. Med drugim sta mu očitala, da kot družbenik in direktor družbe A d.o.o. grobo krši družbeno pogodbo, saj je vložil na sodišče zahtevo za sodno pooblastitev za sklic skupščine B d.d., na upravo družbe C d.d. naslovil zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine s točkami odpoklic in imenovanje članov nadzornega sveta ter likvidacijo družbe C d.d., čeprav so družbeniki z družbeno pogodbo dogovorili, da bodo vse pomembnejše odločitve sprejemali na podlagi skupnega in pisnega soglasja vseh družbenikov in izrecno pristojnost skupščine, da odloča o sklicih in glasovanju na skupščinah družb, ki so v lasti družbe A d.o.o. S predlagano začasno odredbo sta tožnika očitno želela začasno urediti sporno notranje razmerje med strankami kot družbeniki družbe A d.o.o. in s tem preprečiti nadaljnje zatrjevane toženčeve kršitve družbene pogodbe.

Ni sporno, da je toženec M.S. direktor družbe A d.o.o., torej njen zakoniti zastopnik (1. odstavek 32. člena ZGD). V razmerju do tretjih predstavlja in zastopa družbo neomejeno, kajti statutarna in druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam (2. odstavek 32. člena ZGD). Drugače povedano: pravna dejanja zakonitega zastopnika družbe so v razmerju s tretjimi osebami pravno veljavna. S predlagano vsebino začasne odredbe, kot izhaja iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa pa tožnika omejujeta zakonska pooblastila toženca kot zakonitega zastopnika družbe A d.o.o., saj veljavnost njegovih pravnih ravnanj v razmerju do družbe B d.d. in sodišča pogojujeta s svojim soglasjem oziroma sklepom družbe A, sklicujoč se na določbe družbene pogodbe. Pritožnika kot predlagatelja začasne odredbe torej s sodno intervencijo pričakujeta učinke, ki jih niti sodna odločba glede na 2. odstavek 32. člena ZGD ne more imeti. Za izdajo začasne odredbe v predlagani vsebini bi sodišče nedopustno poseglo v razmerje toženca kot zakonitega zastopnika družbe A d.o.o. do drugih pravnih subjektov in s tem omejevalo veljavnost njegovih pravnih ravnanj v nasprotju s citirano določbo ZGD. Iz navedenega materialnopravnega razloga je zato odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pravilna, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožnikov, ne da bi se podrobneje spuščalo v pritožbene razloge, zavrnilo in potrdilo izpodbijano II.

točko izreka sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožnika sta s pritožbo izpodbijala tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o izdaji začasne odredbe po predlogu družbe A d.o.o. zoper družbo B d.d. (točka IV. 1. do 5. izreka sklepa z dne 11.10.2005).

Pritožbo sta vložila kot stranska intervenienta. Ne glede na to, da sta svoje nestrinjanje z izdano začasno odredbo poimenovala kot pritožbo, je pravno sredstvo zoper sklep o izdaji začasne odredbe ugovor (primerjaj 268. člen v zvezi z 2. odstavkom 9. člena ZIZ), o katerem odloča prvostopenjsko sodišče (54. člen ZIZ) in ne pritožbeno sodišče. O navedenem ugovoru bo torej moralo odločiti prvostopenjsko sodišče po predhodni presoji, ali bo stransko intervencijo dopustilo.

O pritožbi družbe A d.o.o.: Pritožba zoper III. točko izreka sklepa z dne 11.10.2005 ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je po presoji pritožbenega sodišča ugotovilo odločilno dejstvo, da je skupščina nasprotnega udeleženca B d.d. že sklicana za 12.10.2005, kar v svojem predlogu za pooblastitev za sklic skupščine družbe B d.d. navaja sam predlagatelj.

Materialnopravno zmotno je pritožbeno sodišče, da je delničarja mogoče pooblastiti za sklic skupščine, čeprav je le ta že sklicana, ker tega zakon ne prepoveduje. Manjšinskim delničarjem je uveljavljanje članskih pravic iz delnice, ki jih uresničujejo z udeležbo in odločanjem na skupščini družbe, omogočeno z institutoma uveljavljanja sklica skupščine pri upravi družbe (1. odstavek 284. člena ZGD), v primeru nekizpolnitve navedene zahteve za sklic pa z možnostjo sodne pooblastitve delničarja za sklic skupščine (3. odstavek 284. člena ZGD) in z institutom predlaganja dopolnitve dnevnega reda skupščine upravi v primeru, če je skupščina že sklicana (1. odstavek 286. člena ZGD). Slednja možnost je predvidena prav v izogib "dvojnemu" sklicu skupščine družbe, saj je namen dosežen že z dopolnitvijo dnevnega reda skupščine. Predlagatelj v predlogu ne navaja, kateri predmet obravnavanja (oziroma točka dnevnega reda), ki ga želi na skupščini obravnavati, v dnevni red že za 12.10.2005 sklicane skupščine ni bil uvrščen, pa bi bilo obravnavanje in odločanje o njem na skupščini potrebno. Te možnosti se pritožnik ni poslužil in že iz tega razloga je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

Sicer pa je predlagatelj predlagal, naj ga sodišče pooblasti za sklic skupščine družbe B d.d. in določitev dnevnega reda skupščine. V predlogu ni navedel dnevnega reda skupščine, katere sklic zahteva.

Zmotno je pri tem stališče pritožnika, da bi sodišče moralo z njegovim predlogom postopati kot z nepopolno vlogo in ga pozvati k dopolnitvi predloga. Iz njegovega predloga (navedbe na list. št. 57 v spisu y/200y) nedvoumno izhaja, da predlagatelj želi doseči bianco pooblastilo sodišča za določitev dnevnega reda skupščine, saj navaja, da je določitev dnevnega reda skupščine v celoti prepuščena po sodišču pooblaščenemu delničarju. Poziv sodišča predlagatelju k dopolnitvi predloga bi bil torej potreben le v primeru, če iz predloga ne bi bilo razvidno, kaj natančno predlagatelj zahteva.

Določitev in objava dnevnega reda ob sklicu skupščine je obligatorna (1. odstavek 286. člena ZGD). Določilo 1. odstavka 286. člena ZGD, po katerem mora delničar ob zahtevi za sklic skupščine navesti tudi namen in razloge zanj, je zato treba presojati v povezavi s 1. odstavkom 286. člena ZGD o obvezni določitvi dnevnega reda skupščine.

Zato navedba namena in razlogov za sklic skupščine nujno vključuje tudi obveznost delničarja, ki sklic zahteva, da določi tudi dnevni red skupščine, v primeru, ko zahteva sodno pooblastitev za sklic skupščine (primerjaj še dr. Bojan Zabel - Razmerje med večinskimi in manjšinskimi delničarji v delniški družbi, Podjetje in delo 5-6/1995, str. 619). Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da ZGD od predlagajočega delničarja za sklic skupščine ne zahteva tudi opredelitve dnevnega reda skupščine. Opredelitev dnevnega reda je namreč odločilna za presojo sodišča, ali je predlog za sodno pooblastitev delničarja za sklic skupščine utemeljen.

Ker je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna, pritožbene navedbe o poteku skupščine družbe B d.d. dne 12.10.2005 pa za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantne, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP dolžno paziti po uradni dolžnsoti, je neutemeljeno pritožbo družbe A d.o.o. zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi družbe B d.d.: Pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. y/200x z dne 15.11.2005 je utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor tožene stranke B d.d. zoper začasno odredbo, izdano pod točko IV.

sklepa istega sodišča opr. št. y/200x z dne 11.10.2005. Z izdano začasno odredbo je prvostopenjsko sodišče: - upravi družbe B d.d. za čas veljavnosti te začasne odredbe prepovedalo preklic ali preložitev sklicanih skupščin, - družbi B d.d. prepovedalo s fizično silo onemogočati pristop delničarjem na vsakokratno skupščino delničarjev, - za primer kršitve začasne odredbe toženi stranki izreko denarno kazen 15.000.000,00 SIT in - določilo veljavnost začasne odredbe do pravnomočne rešitve vseh združenih sporov.

Navedeno regulacijsko začasno odredbo je tožeča stranka A predlagala do pravnomočne odločitve o njegovem tožbenem zahtevku na prepoved toženi stranki preklicevati in prelagati sklicane skupščine delničarjev in na prepoved s fizično silo onemogočati pristop delničarjev na skupščino družbe ter na prenehanje kršitve pravic tožeče stranke iz naslova imetništva delnic, ter se v prihodnje vzdržati nadaljnjih kršitev pravic v obliki nesklica skupščine delničarjev, preklica in preložitve skupščine delničarjev ter preprečitve pristopa na skupščino delničarjev.

Nepreizkusljiv je pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da ne bi smelo upoštevati navedb in dokazov iz sporov, ki se ne vodijo izključno med družbo A d.o.o. in B d.d., saj pritožnik ne pove, katera dejstva in dokaze iz sporov med drugimi pravdnimi strankami je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu upoštevalo. Že na tem mestu pa je opozoriti na pravilno stališče pritožnika o nesprejemljivi časovni veljavnosti izdane začasne odredbe, ki jo je prvostopenjsko sodišče vezalo na pravnomočno odločitev v vseh združenih sporih, čeprav v vseh sporih tožeča in tožena stranka ne nastopata kot nasprotujoči si stranki. Vsaj v sporu tožnikov J.P. in F.G. zoper M.S. zaradi njegove izključitve iz družbe A d.o.o. (ki se je pred združitvijo zadev vodil pod opr. št. x/200x) in v sporu tožnikov P. in G. zoper družbo A d.o.o. zaradi izpodbijanja sklepov skupščine (ki se je vodil pod opr. št. y/200x) ni videti logične povezave z vsebino predlagane in izdane začasne odredbe.

Neutemeljeno pa pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču kršitev načela kontradiktornosti, torej absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni zaslišalo predlaganih prič, ki bi potrdile razloge za preklic že sklicanih skupščin. Pritožnik je namreč v prvostopenjskem postopku navajal le razloge za preklic skupščin, sklicanih za dne 21.3.2005 in

14.6.2005, zato je bil tudi dokazni predlog za zaslišanje prič lahko usmerjen le v potrditev navedenih dejstev. Vendar pa je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka neutemeljeno preklicala tudi skupščino, sklicano za dne 19.1.2005. Že obstoj tega (neprerekanega) dejstva pa zadostuje za presojo kršitve delničarjeve pravice do odločanja na skupščini. Nerelevantna pa so bila za presojo utemeljenosti toženčevega ugovora zoper izdano začasno odredbo dejstva, ki so nastopila po izdaji začasne odredbe glede izvedbe skupščine dne 12.10.2005, zato je ob ugotovitvi, da je tožena stranka tožeči stranki preprečila udeležbo na skupščini dne 28.9.2004, prvostopenjsko sodišče neutemeljeno presojalo postopanje tožene stranke na skupščini dne 12.10.2005. Pritrditi pa je pritožniku, da je tožbeni zahtevek, kot tudi predlagana in izdana začasna odredba presplošna, ker kar povprek prepovedujeta preklicevati in prelagati sklicane skupščine in da je takšna prepoved mogoča le v točno določenih primerih in za točno določeno skupščino. Povedano pa ne pomeni, da prvostopenjsko sodišče tožbenega zahtevka in začasne odredbe ne more omejiti tako, da se bo ta nanašala le na določeno že sklicano skupščino. Neutemeljeno pa pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču bistveno postopkovno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi se prvostopenjsko sodišče ne opredelilo do postavljenega tožbenega zahtevka in ni opravilo predhodnega preizkusa tožbe. Prvostopenjsko sodišče se je namreč v izpodbijanem sklepu (na 3. strani, 2. odstavek) opredelilo tudi do postavljenega tožbenega zahtevka, saj je ocenilo, da je tožeča stranka izkazala pravni interes za preprečitev preklicevanja in prelaganja sklicanih skupščin, ne le skupščine dne 12.10.1995, pač pa tudi eventuelne nadaljnje potrebne skupščine.

Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da tožbeni zahtevek, s katerim se prepoveduje toženi stranki s fizično silo onemogočati pristop delničarjev na skupščino tožene stranke, ne uživa pravnega varstva, ker je taka prepoved obsežena že v samem zakonu. Prepovedni zahtevek je po presoji pritožbenega sodišča v načelu dopusten, saj je s sodno intervencijo mogoče prisiliti toženca k določenemu ravnanju (primerjaj 224. člen, 226. člen in 227. člen ZIZ). Tako kot zgoraj obrazloženo glede sklica točno določene skupščine pa tudi pri prepovedi uporabljanja fizične sile za onemogočanje pristopa delničarjev na skupščino velja, da je na splošno opredeljen tožbeni zahtevek, ki se nanaša na vse delničarje tožene stranke, mogoče omejiti le na točno določenega delničarja. Sodišče namreč vselej lahko tožeči stranki ugodi v manjšem delu, kot zahteva, kar bo moralo pri ponovnem odločanju o ugovoru tožene stranke zoper sklep o izdani začasni odredbi upoštevati. Povedanemu velja dodati, da je glede na vsebino izdane začasne odredbe le ta regulacijska, katere namen je začasno urediti sporno razmerje. Zato ni utemeljena pritožbena trditev, da vsebina začasne odredbe ne sme biti identična s tožbenim zahtevkom. Neutemeljeno pa se pritožnik sklicuje tudi na 2. odstavek

283. člena ZGD, ker o sklicu skupščine odloča uprava družbe in ne družba, zaradi česar je tožbeni zahtevek, ki družbi prepoveduje preklicati in preložiti skupščine, napačen. Pritožbeno sodišče meni, da pri tem ne gre za vsebinsko pomanjkljivost oziroma nedoslednost tožbenega zahtevka. Če je kaj prepovedano družbi, se morajo ravnanj, ki bi pomenila kršitev prepovedi, vzdržati tudi vsi njeni organi.

Pritrditi pa je pritožniku, da je prvostopenjsko sodišče pri presoji nastanka nenadomestljive škode tožeči stranki kot delničarju tožene stranke brez izdaje začasne odredbe, prekoračilo trditveno podlago predloga za izdajo začasne odredbe, ko je presojalo morebitne posledice preprečevanja udeležbe delničarja tožene stranke na njeni skupščini. Nastanek nenadomestljive škode namreč tožnik utemeljuje z dejstvom, da toženec nima več sklepčnega nadzornega sveta, zaradi česar njegova uprava sploh nima več nadzora nad svojim poslovanjem.

Sicer pa tožnik v predlogu zatrjuje, da z izdano začasno odredbo tožencu ne bo nastala nikakršna škoda (trditve na list. št. 10 spisa x/200y). Pogoje za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 272. člena ZIZ bi torej moralo prvostopenjsko sodišče presojati v okviru trditev predlagatelja izdaje začasne odredbe. Ker tega prvostopenjsko sodišče ni storilo, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 1. odstavku

339. člena ZPP, saj je odločanje o pogojih za izdajo začasne odredbe mimo zatrjevanih dejstev lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Utemeljeni pritožbi toženca je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o toženčevih pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku

165. člena ZPP.