Jedro

179. čl. ZPP določa, da se pravdni postopek začne s tožbo. Tožnikova vloga je v tožbo prerasla šele, ko je postala popolna, to pa je bilo dne 17.8.2005, ko je tožnik plačal še drugi obrok takšne obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 9.6.2005 obravnavalo le kot nepopolno vlogo in ne kot tožbo, zato se je pravilno izreklo za stvarno nepristojno v obravnavani zadevi.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in sklenilo, da bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopljena v reševanje stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Celju.

Proti takemu sklepu se je pritožil tožnik. Sklep je izpodbijal iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajal je, da je sklep nezakonit, ker je sodišče kršilo določbe III. odst. 17. čl. ZPP. Če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej. Prav tak primer je obravnava zadeva. Zmotno je stališče sodišča, da se lahko to izreče po uradni dolžnosti za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe. Stvarna pristojnost se ne določa po času prehodnega preizkusa tožbe, ampak po stanju ob vložitvi tožbe, takrat se namreč, v skladu s 179. čl. ZPP pravdni postopek začne. Tudi morebitno kasnejše zmanjšanje tožbenega zahtevka ne vpliva na spremembo stvarne pristojnosti. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je tožnikovo vlogo oz. tožbo, kot jo je naslovil tožnik z dne 9. 6. 2005, obravnavalo kot nepopolno vlogo, saj je imela pomanjkljivosti, katere je bilo potrebno odpraviti oz. vlogo dopolniti. V 180. čl. ZPP je določeno, kaj mora tožba vsebovati, da se lahko obravnava, v 108. čl. pa ZPP sodišču nalaga, da od vložnika zahteva dopolnitev nerazumljive oz. nepopolne vloge. Vloga tožnika z dne 9. 6. 2005 ni bila popolna, zato še ni mogla prerasti v tožbo in je šlo le za obravnavanje nepopolne vloge. 179. čl. ZPP določa, da se pravdni postopek začne s tožbo. Tožnikova vloga je v tožbo prerasla šele, ko je postala popolna, to pa je bilo dne 17. 8. 2005, ko je tožnik plačal še drugi obrok taksne obveznosti, to pa je bilo po datumu odločanja sodišča prve stopnje (dne 10. 8. 2005). Sodišče prve stopnje bi lahko, oz. bo moralo, šele takšno (popolno) tožbo vročati toženi stranki v odgovor in šele takrat bo pravda začela teči (čl. 189 ZPP). Pritožba se tako neutemeljeno sklicuje na kršitev III. odst. 17. čl. ZPP, saj v tem primeru ni šlo za spremenjene okoliščine med postopkom.

Sodišče druge stopnje tako zaključuje, da pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen. Sodišče prve stopnje pa se je na podlagi II. odst. 274. čl. ZPP ob upoštevanju, da mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost (19. čl. ZPP), pravilno izreklo za stvarno nepristojno v obravnavani zadevi.

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. I. odst. 365. čl. ZPP). Kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. v zv. s 366. čl. ZPP), pritožbeno sodišče ni našlo.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (čl. 154 in 165/I ZPP).