Jedro

Sodišče manjkajočih navedb ne more iskati v spisih, v katere se predlaga vpogled. To pomeni, da manjkajočih navedb tožeča stranka ne more nadomestiti z dokaznimi predlogi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se zamudna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik do ½ solastnik nepremičnin parcele št. *330/4 (ID ...) ID znak: X-330/4-1, parcele št. *330/5 (ID ...) ID znak: X-330/5-1, parcele št. *330/6 (ID ...) ID znak: X-330/6-1, parcele št. *330/7 (ID ...) ID znak: X-330/7-1, parcele št. 2763/0 (ID ...) ID znak: X-2763/0-0, parcele št. 2764/0 (ID ...) ID znak: X-2764/0-0, parcele št. 2765/0 (ID ...) ID znak: X-2765/0-0, vse k.o. X (točka I.1. izreka izpodbijane zamudne sodbe) in na ugotovitev, da je tožnik do ½ solastnik deleža do 11/20 na nepremičnini k.o. Y stavba 1722 del stavbe 904 ID ..., ID znak: stavba Y-1722 (točka I.2. izreka) in na dolžnost toženca izdati ustrezno tabularno listino za zemljiškoknjižni prenos vseh teh nepremičnin v last v navedenem obsegu na ime tožnika, ker bo v nasprotnem primeru ta sodba nadomestila tako listino in omogočila zemljiškoknjižno izvedbo (točka I.3. izreka). Posledično je zahtevek tudi stroškovno zavrnilo (točka I.4. izreka). Ugotovilo je, da tožnik ni podal vseh pravotvornih dejstev, ki bi utemeljevali pridobitev vtoževanih solastninskih deležev na nepremičninah na podlagi 42. člena Stvarnopravnega zakonika na podlagi katerega se lastninska pravica pridobi s pravnomočno sodno odločbo (ali dokončno odločbo upravnega organa, če zakon ne določa drugače).

2. Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje se je v celoti in pravočasno pritožil tožnik zaradi kršitve določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, pritožbeni stroški pa so nadaljnji pravdni stroški.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

5. Pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje, če bi pribavilo spise, ki jih je v dokaz predlagala tožeča stranka, ugotovilo, da je toženec J. S. pri parcelah št. 330/4 in 330/7 vpisan do 1/6, K. L. pa do 1/3, pri ostalih pa je J. S. vpisan do 3/6, tožnik K. L. pa 5/6, drugopolovični lastnik pa je J. K. in nadalje ugotovilo, da je še vedno sporno solastništvo dr. A. P. in V. G., zaradi česar se vodijo ustrezni postopki, so neutemeljene. Tovrstne ugotovitve bi moral kot navedbe podati tožnik. Sodišče manjkajočih navedb ne more iskati v spisih, v katere se predlaga vpogled. To pomeni, da manjkajočih navedb tožeča stranka ne more nadomestiti z dokaznimi predlogi. Vsaj splošne dejanske navedbe tožeče stranke morajo biti razvidne iz tožbe. Sklicevanje na vsebino spisov pa se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na morda natančnejše substanciranje samih navedb. Tožnik je torej dolžan navesti dejstva, v dokaz teh zatrjevanih dejstev pa predložiti ali predlagati dokaze, ki ta dejstva potrjujejo (prvi odstavek 180. člena ZPP). Hkrati so te pritožbene navedbe tudi nerazumljive, saj ni jasno zakaj bi sodišče na podlagi teh ugotovitev lahko prišlo do zaključka, da je tožnikov delež na nepremičninah večji kot ga izkazuje zemljiškoknjižno stanje.

6. Ne drži tudi pritožbena trditev, da bi moral biti tožnik K. L. na podlagi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 5455/2007 z dne 12. 3. 2008 polovični solastnik predmetnih nepremičnin. Iz navedene sodbe, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, namreč izhajajo manjši deleži (1/12 in 1/8). Drugih navedb, ki bi utemeljevale njegov večji delež kot izhaja iz navedene sodbe, torej v presežku do vtoževanega deleža do 1/2, pa tožnik, kot tudi pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ne poda. Glede na to, da se je tožnik na podlagi sodbe I Cp 5455/2007 že vpisal v zemljiško knjigo, tako ni jasno zakaj na podlagi te sobe od toženca zahteva priznanje večjega lastninskega deleža. 7. S sodbo I Cp 5455/2007, katere predmet so bile nepremičnine na V., tožnik utemeljuje tudi svoj večji lastninski delež na nepremičnini v S. Tožnik in toženec sta po pokojni E. L. podedovala vsak ½ solastnika deleža 11/20 nepremičnine v S1. Stališče tožnika, da se mora lastninska pravica na deležu 11/20 na nepremičnini v S. vknjižiti le v njegovo korist, ker je le on nadaljeval postopek IV P 2365/2002 Okrajnega sodišča v Ljubljani (ki se je končal s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 5455/2007) in je v njem naveden kot pravni naslednik E. L., je zmotno. Predmet tega postopka so bile nepremičnine na V., zakaj bi moralo tudi za dodatno zapuščino (11/20 nepremičnine k. o. Y) veljati, da jo deduje izključno tožnik, ostaja nejasno.

8. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni navedla vseh pravotvornih dejstev in je zato tožba nesklepčna, je pravilna. Ker utemeljenost predmetnega tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki jih je navedel tožnik, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Tožnik je tako zmotno prepričan, da je, kot navaja, tako v tožbi, kakor tudi predvsem v pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2019 podal obširno in tudi sklepčno dejstveno podlago, da se izvedejo vsi od tožeče stranke predlagani dokazi.

9. Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, vse pritožbene trditve pa neutemeljene. Glede na vse navedeno, in ker tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Iz dodatnega sklepa o dedovanju po pokojni E. L. II D 385/2005 izhaja, da je J. S. njen oporočni, da sta K. L., ki je uveljavljal nujni delež in oporočni dedič na zapuščinski obravnavi 15. 9. 2009 (torej leto in pol kasneje kot je bila izdana sodba I Cp 5455/2007) sklenila dedni dogovor, v skladu s katerim tudi vse kasneje najdeno premoženje zapustnice dedujeta vsak polovico. Tožnik je ob sklepanju dednega dogovora za sodbo I Cp 5455/2007 vsekakor vedel, kako je to dejstvo upošteval pri sklepanju dednega dogovora, je bilo v njegovi domeni.