Jedro

Ker gre pri domnevi umika za strogo sankcijo, ki posega v ustavno varovano pravico do pritožbe, mora biti stranka v nalogu, v katerem je pozvana na plačilo sodne takse, jasno opozorjena, da se bo v primeru, če taksa ne bo plačana, štelo, da je pritožba umaknjena. Nasprotnega udeleženca je napačno poučilo o posledicah neplačila sodne takse, zaradi česar obstajajo opravičljivi razlogi, zaradi katerih je zamudil s plačilom sodne takse, ne glede na nedvomno izkazano slabo komunikacijo med pritožnikom in njegovo pooblaščenko.

Zaznambo spora lahko predlaga le tisti predlagatelj, ki s tožbo zatrjuje, da je sam na originaren način pridobil lastninsko pravico.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 22.9.2009 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vrnitev v prejšnje stanje dovoli ter se sklep z dne 12.5.2009 razveljavi.

Pritožbi zoper sklep z dne 24.3.2009 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za zaznambo spora zavrne.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodnika z dne 24.3.2009 in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Udeleženca nosita sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24.3.2009 dovolilo zaznambo spora zaradi ugotovitve solastninskega deleža na nepremičninah parc. št. 154/3 in 155, obe k.o. ..., v korist predlagateljice mld. M. Ž..

Zoper sklep se je pritožil nasprotni udeleženec, zemljiškoknjižni solastnik V. Ž. (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec). Ker s plačilnim nalogom odmerjene sodne takse ni pravočasno plačal, je sodišče prve stopnje dne 12.5.2009 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je njegova pritožba umaknjena.

Zoper navedeni sklep se je nasprotni udeleženec ponovno pritožil in hkrati vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. S sklepom z dne 22.9.2009 je sodišče prve stopnje njegov predlog zavrnilo, zoper zavrnilni sklep pa se je nasprotni udeleženec pravočasno pritožil. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 22.9.2009: Nasprotni udeleženec v pritožbi uveljavlja vse v zakonu predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da ob vložitvi pritožbe ni plačal sodne takse, zato je njegova pooblaščenka prejela nalog za plačilo sodne takse, ki ga je z navadno pošto poslala pritožniku. Slednji je pismo prejel šele 22.5.2009 in še isti dan plačal celotni znesek sodne takse. Pričakoval je, da bo sodišče prve stopnje njegovo pritožbo obravnavalo, saj plačilni nalog z dne 6.4.2009 ne predvideva pravnih posledic, ki so ga zadele. Pravni pouk v nalogu namreč predvideva izterjavo neplačane takse, ne pa umika pritožbe. Prvostopenjsko sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo, niti ni razpisalo naroka za njegovo obravnavanje, dejstev in okoliščin, na podlaga katerih je odločitev sprejelo, pa ni navedlo, zato se sklepa ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo navaja, da sklicevanje na napačen pravni pouk ni relevantno, saj je bil vzrok zamude v tem, da je bila pošta založena med reklamno pošto. Sklep sodišča z dne 24.3.2009 vsebuje pravni pouk z vsemi posledicami neplačane sodne takse, razen tega je pritožnikova pooblaščenka odvetnica in so ji te posledice nedvomno tudi brez pravnega pouka znane.

Pritožba je utemeljena.

Če stranka zamudi rok za kakšno pravdno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje, če spozna, da je stranka rok zamudila iz upravičenega vzroka (1. odst. 116. člena ZPP). Nasprotni udeleženec je sodno takso plačal 20.5.2009, rok za plačilo pa je iztekel 29.4.2009. Plačilo sodne takse je glede na določbo 105.a člena ZPP ena od procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo pritožbe. 2. odstavek 105a člena ZPP določa, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko tudi opozori na posledice neplačila sodne takse, to je, da se pritožba šteje za umaknjeno, če sodna taksa ni plačana in niso podani niti pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (3. odst. 105.a člena ZPP). V konkretnem primeru sklep prvostopenjskega sodišča z dne 24.3.2009 res vsebuje pravni pouk z vsemi posledicami neplačila sodne takse, plačilni nalog, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo skladno z 2. odst. 105.a člena ZPP pa takega opozorila ne vsebuje. V pravnem pouku na plačilnem nalogu je namreč navedeno, da če stranka ne bo plačala sodne takse oziroma zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo taks, bo sodišče potrdilo izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15 dni poslalo davčnemu uradu v izterjavo (1. in 2. odst. 35. člena ZST-1). Ker gre pri domnevi umika za strogo sankcijo, ki posega v ustavno varovano pravico do pritožbe, mora biti stranka v nalogu, v katerem je pozvana na plačilo sodne takse, jasno opozorjena, da se bo v primeru, če taksa ne bo plačana, štelo, da je pritožba umaknjena. Sodišče prve stopnje bi torej moralo, ko je prejelo pritožbo, za katero sodna taksa ni bila plačana, pritožniku poslati plačilni nalog, v katerem bi ga moralo opozoriti na posledice neplačila sodne takse. Šele v primeru, če pritožnik ne bi ravnal v skladu s takšnim plačilnim nalogom, bi bili podani pogoji za izdajo sklepa o umiku pritožbe.

Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo določbo 2. in 3. odst. 105.a člena ZPP. Nasprotnega udeleženca je napačno poučilo o posledicah neplačila sodne takse, zaradi česar obstajajo opravičljivi razlogi, zaradi katerih je zamudil s plačilom sodne takse, ne glede na nedvomno izkazano slabo komunikacijo med pritožnikom in njegovo pooblaščenko. Ker je bilo treba predlogu za vrnitev v prejšnje tanje ugoditi, se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo. Nasprotni udeleženec je že opravil zamujeno dejanje, to je plačal sodno takso, zato je pritožbeno sodišče, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP, sklep z dne 22.9.2009 spremenilo tako, da je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo in razveljavilo sklep z dne 12.5.2009 o tem, da se pritožba šteje za umaknjeno (2. odst. 116. člena ZPP).

Pritožba zoper sklep o dovolitvi zaznambe spora z dne 24.3.2009 Nasprotni udeleženec uveljavlja vse tri zakonsko predvidene pritožbene razloge in smiselno predlaga razveljavitev sklepa o dovolitvi zaznambe spora. V obrazložitvi pritožbe navaja, da mu predmetna tožba nikoli ni bila vročena. Predvideva, da je tožena stranka njegov oče V. Ž.. Lastnika premoženja, na katerem je vknjižena zaznamba spora pa sta pritožnik in njegova mama A. S..

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo navaja, da je pritožba neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pogoji za dovolitev zaznambe spora so določeni v 79. členu ZZK-1. Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi vložene tožbe proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti, oziroma na drug izviren način (1. alineja 1. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1). Iz tožbe, na podlagi katere je sodišče odločilo o zaznambi spora, izhaja, da tožnica ne zatrjuje pridobitve lastninske pravice na spornih nepremičninah na originaren način, pač pa trdi, da je prvi toženec pridobil solastninsko pravico v času trajanja zakonske zveze z drugotoženko, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot solastnica navedene nepremičnine. Ker lahko zaznambo spora predlaga le tisti predlagatelj, ki s tožbo zatrjuje, da je sam na originaren način pridobil lastninsko pravico pogoji za dovolitev zaznambe spora niso podani. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zaznambo spora dovolilo, določbo 79. člena ZZK-1 zmotno uporabilo. Pritožbeno sodišče je zato sklep z dne 24.3.2009 spremenilo tako, da je predlog predlagateljice mld. M. Ž. za zaznambo spora zavrnilo. Obenem je na podlagi 3. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku - ZNP. 1. odst. 35. člena ZNP določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Ob odsotnosti specialnih določb je pritožbeno sodišče odločilo, da stranki nepravdnega postopka nosita sami stroške, ki so jima v postopku nastali.