Jedro

Tako tudi po presoji sodišča ob nesporni ugotovitvi, da je parcela št. 583/1, k. o. ... kmetijsko zemljišče, predstavlja kovinska konstrukcije oglasnega panoja na tem zemljišču rabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Taka konstrukcija namreč ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se v določenem roku odstrani in vzpostavi prejšnje stanje, upravičena.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožnici naložil, da mora do 24. 5. 2021 zaradi zagotavljanja rabe kmetijskega zemljišča v namene kmetijske proizvodnje in vzpostavitve v prejšnje stanje s kmetijskega zemljišča parc. št. 583/1, k. o. ... odstraniti kovinsko konstrukcijo oglasnega panoja. Odločil je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom in da pritožba ne zadrži izvršitve.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je kmetijski inšpektor 23. 2. 2021 na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) opravil nadzor na navedenem zemljišču in ugotovil, da je na severovzhodnem delu parcele postavljena kovinska konstrukcija brez oglasnega panoja, na šestih jeklenih kolih, ki so neposredno zabiti v tla. Konstrukcija je postavljena z namenom oglaševanja, tla pod konstrukcijo niso pokošena, ostali del parcele pa je urejen v njivo.

3.Glede na to je organ ugotovil, da je s postavitvijo konstrukcije oglaševalskega panoja kršen prvi odstavek 4. člena ZKZ, ker se obravnavano zemljišče uporablja tudi v oglaševalske namene. Zato je tožnici kot lastnici te kovinske konstrukcije na podlagi prve alineje B) odstavka 107. člena ZKZ izrekel inšpekcijski ukrep, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

4.Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

5.Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Meni, da se kmetijsko zemljišče dejansko uporablja za kmetijske namene, da njegova raba v kmetijske namene zaradi oglaševalskega objekta ni onemogočena ali ovirana in da se s postavitvijo objekta za oglaševanje ne povzroča onesnaževanja ali degradiranja zemljišča. Prvostopenjski organ ni ugotavljal, ali se kmetijsko zemljišče tudi v delu, na katerem je kovinska konstrukcija, kljub temu še vedno uporablja skladno z njegovim namenom. Namestitev konstrukcije objektov za oglaševanje ne spremeni uporabe zemljišča, saj se še vedno lahko uporablja za kmetijsko dejavnost.

6.Tožnica meni, da je treba prvi odstavek 4. člena ZKZ interpretirati na način, da je prepovedana raba kmetijskega zemljišča, ki preprečuje obdelovanje zemljišča, na kakršenkoli način vpliva na trajno rodovitnost tal ali povzroča degradacijo oziroma onesnaževanje kmetijskega zemljišča. A contrario - uporaba kmetijskega zemljišča, četudi široko gledano nenamenska, ki ne povzroča onesnaževanja ali degradiranja in ki ne preprečuje obdelovanja zemlje, ne more pomeniti ravnanja, ki bi ogrozilo varstvo kmetijskih zemljišč in utemeljevalo kršitev dolžnosti namenske uporabe kmetijskega zemljišča iz 4. člena ZKZ.

7.Tožnica je tudi prepričana, da je organ z izpodbijano odločbo posegel v njeno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in v svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave. Meni, da je predmetni poseg, glede na dejanske okoliščine, nesorazmeren z zasledovanim ciljem, ki predstavlja posebno varstvo kmetijskih zemljišč, ki pa z ravnanjem tožnice ni bil v ničemer prizadet. Dejstvo je, da se predmetno kmetijsko zemljišče obdeluje, kar pomeni, da se uporablja skladno z njegovim namenom. Prav tako v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bila predmetna nepremičnina na kakršenkoli način onesnažena ali degradirana. To pomeni, da postavitev objekta za oglaševanje v konkretnem primeru v ničemer ne posega v bistvo kmetijskega zemljišča, ne ovira njegove namenske uporabe in ne povzroča onesnaževanja ali degradiranja. Odstranitev reklamnega panoja ni primeren ukrep za zavarovanje kmetijskega zemljišča, saj je, kot rečeno, ta cilj že dosežen, ker se kmetijsko zemljišče obdeluje in ni onesnaženo ali degradirano.

8.Sporni ukrep po tožničinem mnenju tudi ni nujen. Prvostopenjski organ bi moral izbrati milejši ukrep, tj. periodično nadziranje zemljišča in preverjanje, ali se še obdeluje ter, ali se preprečuje onesnaženje in degradacijo zemlje. Po mnenju tožnice ukrep tudi ni sorazmeren v ožjem smislu, saj bo odstranitev spornega objekta imela zanjo hude finančne posledice ter povzročila premoženjsko in nepremoženjsko škodo, zemljišču pa ne bo koristila.

9.Poudarja, da predmetni objekt zaseda in vpliva zgolj na neznaten del kmetijskega zemljišča. Odstranitev objekta za oglaševanje in posledice, ki jih bo odstranitev povzročila tožnici, bodo nesorazmerne s koristmi za varstvo kmetijskega zemljišča kot ustavnopravno varovane dobrine, saj pozitivnega vpliva odstranitve ne bo oziroma bo zanemarljiv. Okrnitev ugleda pa lahko tožnici povzroči nepopravljive negativne posledice. Izpodbijana odločba je tudi pavšalno obrazložena in se je ne da preizkusiti. Poleg tega jo prvostopenjski organ v odločbi napačno poimenuje kot A., d. o. o., namesto pravilno B., d. o. o.

10.Glede na navedeno tožnica predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v zvezi z odločbo druge stopnje odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlaga tudi, naj sodišče začne postopek za presojo ustavnosti prvega odstavka 4. člena ZKZ in prve alineje točke B) prvega odstavka 107. člena ZKZ.

11.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter se sklicuje na izpodbijano in drugostopenjsko odločbo. Predlaga zavrnitev tožbe.

Odločanje po sodnici posameznici

12.Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je v zadevi odločala sodnica posameznica. Tožničin pooblaščenec na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 14. 3. 2024 sestavi sodišča ni ugovarjal, enako tudi ne toženka do izdaje te sodbe.

Glavna obravnava

13.Sodišče je 14. 3. 2024 opravilo javno glavno obravnavo, ki sta se jo udeležila zakoniti zastopnik tožnice in njen pooblaščenec, toženka pa kljub pravilnemu vabljenju ne. Toženka je sodišču sporočila, da opravičuje izostanek z naroka.

Dokazni sklep

14.Sodišče je v dokaznem postopku izvedlo dokaze, predlagane s strani tožnice, in sicer z vpogledom v odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo št. 0611-586/2021-10 z dne 26. 3. 2021 (priloga A3), pritožbo z dne 13. 4. 2021 (priloga A4), odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 0611-1303/2021/2 z dne 13. 5. 2021 (priloga A2), zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 23. 2. 2021 in poziv k izjavi Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo z dne 17. 3. 2021 (priloga A4), izjavo z dne 23. 3. 2021 (priloga A4) ter v izpis iz Poslovnega registra Slovenije za družbo B., d. o. o. (iz katerega izhaja, da je glavna in edina dejavnost tožnice posredovanje oglaševalskega prostora oziroma trženje oglasnih površin na objektih za oglaševanje; priloga A4). Sodišče je izvedlo tudi dokaz z vpogledom v ostale listine upravnega spisa.

15.Sodišče je zavrnilo tožničin dokazni predlog za zaslišanje stranke - tožničinega zakonitega zastopnika C. C. - iz razloga dokazovanja nerelevantnih dejstev. Tožnica je namreč ta dokazni predlog predlagala za dokazovanje posledic, ki jih bo imela izpodbijana odločba na tožničino poslovanje, s čimer naj bi izpodbijala (ne)sorazmernost izrečenega ukrepa, ker meni, da bi organ lahko uporabil milejši ukrep. Tožnica je ta dokazni predlog predlagala tudi v zvezi z dokazovanjem, kakšna je uporaba kmetijskega zemljišča, ter za dokazovanje finančnih posledic, premoženjske in nepremoženjske škode za tožnico zaradi odstranitve spornega objekta, za dokazovanje posledic za tožnico in njeno dejavnost oglaševanja na območju Slovenije (ker so lokacije na območju Ljubljane in njene okolice kritičnega pomena za vsako oglaševalsko podjetje ter bo posledično tožnica zaradi spornega ukrepa izgubila tudi možnost oddaje oglasnih površin v ostalih mestih v Sloveniji) ter za dokazovanje o tem, da bodo zaradi kršitev pogodb, kar bo posledica odstranitve spornega objekta, naročniki prekinili pogodbena razmerja za najem oglasnih površin na vseh panojih za oglaševanje, tožnici pa bo nastala tudi nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda. Z zaslišanjem zakonitega zastopnika naj bi tožnica dokazala tudi težo posledic, ki ji bodo z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastale, in posledično nesorazmernost ukrepa. Navedena dejstva pa, kot obrazloženo v nadaljevanju, niso pravno pomembna za odločitev v tej zadevi.

16.Dokazni predlog za dokazovanje z izvedencem je tožnica na naroku 14. 3. 2024 umaknila.

K točki I. izreka

17.Tožba ni utemeljena.

18.V obravnavani zadevi ni sporno, da je predmetno zemljišče, parcela št. 583/1, k. o. ..., opredeljeno kot kmetijsko zemljišče. Sporno tudi ni, da je na kmetijskem zemljišču postavljena kovinska konstrukcija oglasnega panoja. Sporen pa je izrek ukrepa kmetijskega inšpektorja, oprt na 4. člen ZKZ in odrejen v skladu s prvo alinejo točke B) 107. člena ZKZ za vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Med strankama je torej sporno, ali je zaradi postavitve in uporabe kovinske konstrukcije za oglaševanje prišlo do uporabe obravnavanega kmetijskega zemljišča v nasprotju z namenom, kot ga določa ZKZ.

19.Posebno varstvo kmetijskih zemljišč določa zakon (drugi odstavek 71. člena Ustave). ZKZ ureja varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje, tako da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike (prvi odstavek 1. člena ZKZ). Cilji tega zakona so: ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane; trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja (1.a člen ZKZ). Po prvem odstavku 4. člena ZKZ je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin.

20.Kmetijski inšpektorji nadzorujejo izvajanje izvajanje ZKZ in predpisov, izdanih na njegovi podlagi (106. člen ZKZ). Poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, imajo pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku (prva alineja točke B) 107. člena ZKZ). Na kmetijskem zemljišču je dopustno postavljati le objekte, ki jih določa 3.č člen ZKZ¹ in je njihova postavitev dopustna na podlagi akta lokalne skupnosti. V obravnavanem primeru ne gre za takšen objekt; tega tožnica v tožbi tudi ne zatrjuje.

21.Tožnica v bistvenem trdi, da postavitev kovinske konstrukcije v ničemer ne posega v uporabo kmetijskega zemljišča in da ne ovira njegove namenske uporabe ter očita, da inšpekcijski organ ni ugotavljal, ali se kmetijsko zemljišče v delu, na katerem je postavljena kovinska konstrukcija, kljub temu uporablja v skladu z njegovim namenom oziroma, ali je njegova uporaba onemogočena. Tožnica meni, da inšpekcijski organ ni pravilno uporabil prvega odstavka 4. člena ZKZ, ker bi moral pretehtati, ali je zemljišče oškodovano v smislu 1.a člena ZKZ ter ali nenamenska raba pomeni njegovo onesnaženje ali degradacijo, pri čemer poudarja, da objekt za oglaševanje v ničemer ne vpliva na kmetijsko zemljišče.

22.Argumenti, ki jih tožnica navaja v tožbi, in s katerimi utemeljuje svoja stališča, po presoji sodišča ne vodijo do takšnega zaključka, kot ga zatrjuje tožnica. Ustava je naložila zakonodajalcu, da je posebej uredil varstvo kmetijskih zemljišč. To je storil s sprejemom ZKZ. Cilj varstva je povzet v 1.a členu ZKZ, ki vsebuje temeljne strateške usmeritve zakona. Mednje spada trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo, ohranjanje krajine in varstvo ter razvoj podeželja (2) Besedilo prvega odstavka 4. člena ZKZ je enako od uveljavitve zakona dalje. Posebno varstvo kmetijskih zemljišč med drugim pomeni, da se slednja uporabljajo po predpisih (namembnost, preprečevanje in omejitev spreminjanja namembnosti, preprečevanja onesnaževanja, poslabševanja rodovitnosti, preobremenjevanja zemljišč z gnojem, gnojevko in drugimi gnojili, onesnaževanja s fitofarmacevtskimi sredstvi in njihovimi ostanki ter embalažo).

23.S tega zornega kota ni dvoma, da zakon predpisuje uporabo kmetijskih zemljišč v skladu z njihovim namenom in obenem prepoveduje njihovo onesnaževanje, degradacijo ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Prvi odstavek 4. člena ZKZ se namreč ne nanaša zgolj na preprečevanje onesnaževanja ali drugačnega degradiranja kmetijskih zemljišč, temveč je z njim predpisana tudi uporaba teh zemljišč v skladu z njihovim namenom. To izhaja že iz zakonskega besedila, ki med zapovedjo uporabe kmetijskih zemljišč v skladu z njihovim namenom in zapovedjo preprečevanja njihovega onesnaževanja (…) uporablja veznik "ter", kar pomeni, da obe zapovedi veljata kumulativno, ena ob drugi. Drugi del besedila te zakonske določbe, ki se nanaša na preprečevanje onesnaženja ali drugačnega degradiranja (…), torej ne pomeni razlage prvega dela, temveč vsak od teh delov predstavlja samostojno zapoved. Pri nenamenski rabi in degradaciji zemljišča gre torej za dve ločeni vprašanji. V tej zadevi je pravno pomembno le vprašanje namenske rabe zemljišča, zato so navedbe glede degradacije zemljišča, možnosti neovirane obdelave zemljišča in uporabe predmetnega zemljišča, o čemer naj bi izpovedal tožničin zakoniti zastopnik, pravno nepomembne za odločitev v tej zadevi, posledično pa je tudi ta dokazni predlog pravno nerelevanten. Kot rečeno, za izrek spornega inšpekcijskega ukrepa zadošča nenamenska uporaba kmetijskega zemljišča sama po sebi.

24.Iz tega sledi, da so tudi dejstva glede finančnih posledic, premoženjske in nepremoženjske škode za tožnico ter njeno dejavnost oglaševanja zaradi odstranitve spornega objekta, ter dejstva v zvezi s tem, da bodo zaradi kršitev pogodb, kar bo posledica odstranitve spornega objekta, naročniki prekinili pogodbena razmerja za najem oglasnih površin na vseh panojih za oglaševanje, pri čemer naj bi tožnici nastala tudi nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda, pravno nepomembna za odločitev v tej zadevi, s tem pa je nerelevanten tudi dokazni predloga za zaslišanje tožničinega zakonitega zastopnika, s katerim želi tožnica ta dejstva dokazovati.

25.Tako tudi po presoji sodišča ob nesporni ugotovitvi, da je parcela št. 583/1, k. o. ... kmetijsko zemljišče, predstavlja kovinska konstrukcije oglasnega panoja na tem zemljišču rabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Taka konstrukcija namreč ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se v določenem roku odstrani in vzpostavi prejšnje stanje, upravičena.

26.Izrečeni inšpekcijski ukrep tudi ni nesorazmeren. Inšpekcijski organ je namreč tožnici izrekel edini možen zakonsko predpisan ukrep, to je vzpostavitev kmetijskega zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku (prva alineja točke B) 107. člena ZKZ). Povedano drugače: če gre za nenamensko uporabo kmetijskega zemljišča, lahko kmetijski inšpektor samo prepove rabo in odredi vzpostavitev prejšnjega stanja, kar je v konkretnem primeru možno vzpostaviti le z odstranitvijo predmetne kovinske konstrukcije za oglaševanje. Zakon v takem primeru ne daje drugih možnosti, tako da inšpekcijski organ ni imel možnosti izbire med različnimi ukrepi, ampak je lahko odredil le odstranitev vse kovinske konstrukcije oglasnega panoja. Posledično tudi tehtanje sorazmernosti opisanega ukrepa ne pride v poštev. Zato so dejstva o tem, kakšne posledice naj bi imela izpodbijana odločba na tožničino poslovanje, s čimer naj bi tožnica izpodbijala (ne)sorazmernost izrečenega ukrepa, to pa dokazovala z zaslišanjem svojega zakonitega zastopnika, pravno nerelevantna za odločitev v tej zadevi.

27.Sklicevanje tožnice na odločitev tega sodišča I U 1213/2014 z dne 9. 12. 2014, v kateri je sodišče obravnavalo ravnanje, ki je povzročilo onesnaženje in degradacijo zemljišča (odlaganje zabojnikov, palet in drugih stvari ter navažanje gramoza), ni primerljivo z obravnavano zadevo. Vsako onesnaževanje in degradacija kmetijskega zemljišča je seveda že pojmovno nenamenska uporaba kmetijskega zemljišča. V sodbi I U 1148/2016 z dne 14. 11. 2017, na katero se tožnica tudi sklicuje, pa se je sodišče ukvarjalo s pomožnim kmetijskim objektom, ki je služil kmetijski rabi (shranjevanje strojev in pripomočkov za delo v oljčniku), in ni šlo za primer, kjer bi bil objekt namenjen povsem nekmetijski dejavnosti, tj. oglaševanju.

28.Neutemeljen je tožbeni ugovor glede kršitev pravil upravnega postopka. Izpodbijana odločba vsebuje vse sestavine, kot jih določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ustreza standardu obrazloženosti ter se jo da preizkusiti. Tožnica z opisanim ravnanjem kmetijsko zemljišče uporablja v nasprotju z namenom, ki ga za kmetijska zemljišča določa ZKZ (4. člen), kar sta organa ustrezno obrazložila v svojih odločbah. Poimenovanje tožnice v izpodbijani odločbi kot A., d. o. o. namesto pravilno B., d. o. o., pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, saj je jasno, da je inšpekcijska zavezanka tožnica, ki je v izreku izpodbijane odločbe tudi nedvoumno identificirana z navedbo matične številke, naveden pa je tudi njen naslov.

29.Z izpodbijano odločbo po presoji sodišča tudi ni protiustavno poseženo v tožničino zasebno lastnino (33. člen Ustave) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave). Zaradi varstva kmetijskih zemljišč, kot omejene in za človeka nujno potrebne dobrine, Ustava in na njeni podlagi sprejeti zakoni, med drugim ZKZ, urejajo posebno varstvo kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena Ustave). Namen ZKZ je prav varstvo kmetijskih zemljišč in določitev posegov oziroma gradnje objektov na njih le v zvezi s kmetijsko dejavnostjo oziroma objektov, ki so začasne narave ali gospodarska javna infrastruktura, kar pa predmetna tožničina kovinska konstrukcija, kot rečeno, ni. Lastninska svoboda posameznikov in pravnih oseb ni neomejena. Poseg vanjo je dopusten v skladu z načelom sorazmernosti. Poleg tega Ustava vsem gospodarskim subjektom pri njihovem gospodarskem poslovanju zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, kar pomeni predvsem svobodno ustanovitev gospodarskega subjekta (pod zakonskimi pogoji), njegovo vodenje v skladu z ekonomskimi načeli (upoštevaje prisilne predpise), svobodno izbiro dejavnosti, s katero gospodarski subjekti uresničujejo svoje pridobitne interese v konkurenci na tržišču, izbiro poslovnih partnerjev in podobno, ne glede na velikost, statusno obliko ali druge značilnosti. Po drugem stavku drugega odstavka 74. člena Ustave se gospodarske dejavnosti ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Javna korist na gospodarskem področju je pravni standard, ki ga Ustava ne pojasnjuje. Njena opredelitev je odvisna "od narave in namena posamezne gospodarske dejavnosti". Zaradi varstva kmetijskih zemljišč, kot omejene in za človeka nujno potrebne dobrine, Ustava in na njeni podlagi sprejeti zakoni urejajo posebno varstvo kmetijskih zemljišč in zato tudi omejitve njihove rabe. Namen določb ZKZ je varstvo kmetijskih zemljišč pred postavljanjem objektov in s tem varstvo pred rabo za namene, ki niso v zvezi s kmetijsko dejavnostjo. S tem, ko tožnica ne more oglaševati na kmetijskih zemljiščih, njena svobodna gospodarska pobuda ni onemogočena, niti bistveno okrnjena, saj lahko oglašuje na zemljiščih, katerih namembnost ni kmetijska, ter tudi z drugimi sredstvi oziroma na drug način. V obravnavanem primeru tožnica predmetno kovinsko konstrukcijo, postavljeno na kmetijskem zemljišču, uporablja za oglaševanje. Sodišče sodi, da glede na navedeni namen varstva kmetijskih zemljišč tožničin ugovor glede posega v njeno pravico do zasebne lastnine in svobodno gospodarsko pobudo ni utemeljen.

30.Po navedenem tako tudi po presoji sodišča predmetna kovinska konstrukcija oglasnega panoja ni namenjena kmetijski dejavnosti in ne predstavlja nobenega izmed objektov oziroma posegov v prostor, naštetih v prvem odstavku 3.č člena ZKZ, katerih gradnjo lahko lokalna skupnost dopusti v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč (pri čemer tožnica, kot rečeno, niti ne zatrjuje, da bi šlo v obravnavanem primeru za objekt oziroma poseg v prostor, ki bi bil namenjen kmetijski dejavnosti oziroma za objekt začasne narave ali za gospodarsko javno infrastrukturo, kot je opredeljeno v določbah 3.č člena ZKZ). To pomeni, da vsa sporna kovinska konstrukcija oglasnega panoja na predmetnem kmetijskem zemljišču ni v skladu z namensko rabo kmetijskega zemljišča in zato ni dopustna. Ob upoštevanju prve alineje točke B) 107. člena ZKZ je torej imel inšpektor pooblastilo za izdajo izpodbijane odločbe.

31.Sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu, naj prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem začne postopek za presojo ustavnosti prvega odstavka 4. člena in prve alineje točke B) 107. člena ZKZ, saj sta določbi po mnenju sodišča jasni in skladni z Ustavo, na kar kaže tudi citirana enotna in usklajena sodna praksa. Neutemeljen je tožbeni očitek, da je razlaga prvega odstavka 4. člena ZKZ, kot jo je uporabil inšpekcijski organ, ki na kmetijskih zemljiščih prepoveduje vsakršno nenamensko uporabo, brez upoštevanja konkretnega dejanskega stanja kmetijskega zemljišča, protiustavna. V zadevi ni sporno, da je obravnavana kovinska konstrukcija oglasnega panoja postavljena na kmetijskem zemljišču in da jo tožnica uporablja za oglaševanje, kar pa ni raba kmetijskega zemljišča v skladu z njegovim namenom, kot izhaja iz ZKZ. Bistveno torej je, da postavitev in uporaba kovinske konstrukcije za oglaševanje predstavlja drugačen namen rabe zemljišča, ki ni v skladu z ZKZ.

32.Ker je sodišče glede na obrazloženo presodilo, da tožba ni utemeljena, ugotovilo pa tudi ni razlogov, da se izpodbijana odločba izreče za nično, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II. izreka

33.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Ki med drugim določa, da lahko lokalna skupnost v svojem prostorskem aktu na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo objektov ali posegov v prostor, kot so navedeni v točkah a) do k).

2Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C), skrajšani postopek, EVA: 2009-2311-0151.

3Poročevalec DZ 34/1996 z dne 20. 9. 1996.

4Glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 183/2016. Glej tudi sodbe tega sodišča, npr. I U 103/2017, I U 318/2017, I U 397/2017, I U 1036/2021.

5Glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 183/2016, 6. točka obrazložitve.

6Ta zakon ureja varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje, tako da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike (člen 1 ZKZ).

7Glej U-I-59/03.

8Glej R. Zagradišnik, v: Komentar Ustave RS, ur. M. Avbelj, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana, 2019, str. 590, tč. 18.

9Glej tudi npr. sodbe tega sodišča I U 621/2021, I U 671/2020, I U 1036/2021, I U 125/2021.

10Po tej določbi ima kmetijski inšpektor pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.