Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaporedno lastništvo na istem premoženju še ne pomeni, da gre med pravnimi osebami za pravne naslednike.
Revizija se zavrne.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 30.8.2006, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 19.5.2006. Prvostopni upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil zahtevek vlagatelja Sindikata ... za denacionalizacijo nepremičnin, in sicer parc. št. 108, stavbišče v izmeri 795 m2, vpisana v vl. št. ... k.o. ... I. del, s pripadajočim zemljiščem, ter parc. št. 536/11, vrt v izmeri 1730 m2, vpisana v vl. št. ... k.o. ... I. del. Po presoji sodišča prve stopnje odločitev tožene stranke temelji na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava. Strinja se s toženo stranko, da tožeča stranka ni izkazala pravnega nasledstva po Podpornem društvu ... in po Udruženju ..., Oblastna uprava, katerih lastnina je postala državna lastnina. Z odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 22.9.1945 je bilo razpuščeno Društvo ... (v katerem so bila prisilno spojena vsa bivša železničarska združenja - stanovska, strokovna, zadružna, prosvetna, družabna in podporna), z isto odločbo je bilo tudi odrejeno, da vsa imovina razpuščenega društva oziroma v tem društvu spojenih bivših železničarskih društev preide na novo sindikalno organizacijo Zvezo ... (v nadaljevanju Zveza). Navedena odločba je bila sklicujoč je na določbe 3. in 4. člena "novega Zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 1.4.1947" (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, Uradni list FLRJ, št. 29/47) z odločbo z dne 5.5.1947, spremenjena v delu, ki se je nanašala na odločitev o prenosu premoženja na Zvezo, in je bilo odločeno, da premoženje Društva ... in z njim vred tedaj razpuščenih društev, postane splošno državno premoženje, da se nepremičnine, ki so bile last teh društev vknjižijo v last FLRJ ter, da se premoženje vseh omenjenih društev prepusti v upravo Zveze, premoženje Podpornega društva ... pa se da v upravo Državnemu zavarovalnemu zavodu, Ravnateljstvu za LRS. Ta odločba torej ni podržavila premoženja Zveze, ampak v skladu s tedanjo lastninsko ureditvijo opredelila lastninski značaj razpuščenih društev in z učinkom za nazaj vzpostavila na tem premoženju državno lastnino. Parc št. 108 in 536/11 k.o. ... I del sta postali splošno državno premoženje v skladu z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, po katerem je premoženje društev, ki niso izpolnjevala pogojev za nadaljnje delovanje, postalo splošno državno premoženje, o čemer je izdal odločbo pristojen organ (3. člen). Po Uredbi o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah (Uredba, Uradni list FLRJ, št. 58/47) se je državna nepremičnina vknjižila v zemljiške in druge knjige, s katerimi se dokaže lastninska pravica na nepremičninah kot splošno ljudsko premoženje z navedbo organa, ki mu je poverjena uprava premoženja. Glede na točko a) 6. člena Uredbe vpis državne nepremičnine v zemljiški knjigi ni bil konstitutiven, saj je cit. določba določala, da se nepremičnina, če ni vknjižena na državo, dokaže kot državno premoženje, če je prešla v državno last na podlagi zakona, z odločbo upravnega organa. Učinek podržavljenja je nastopil že glede na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih oziroma odločbo z dne 5.5.1947 v zvezi z odločbo z dne 22.9.1945. Navedeni nepremičnini sta bili podržavljeni kot premoženje društev, tožeča stranka pa ni izkazala pravnega nasledstva po Podpornem društvu ... in po Udruženju ..., Oblastna uprava. Z razpustitvijo društva je društvo kot pravni subjekt prenehalo. Pravno nasledstvo se presoja v statusnem smislu. Iz Začasnih pravil enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije, v okviru katere je obstajala tudi Zveza, ni razvidno, da bi šlo za pravno kontinuiteto z bivšimi društvi, ampak je bil ustanovljen popolnoma nov subjekt. Zgolj prenos premoženja, četudi bi bila njegova namembnost ista, pa še ne pomeni pravne kontinuitete. Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno ponovi tožbene navedbe in med drugim navaja, da je bilo po njenem mnenju premoženje, ki je predmet denacionalizacije, podržavljeno Zvezi, saj je bil nanjo prenesen ves "materialni substrat" prejšnjih društev, ta prenos sredstev pa je jasen znak o pravnem nasledstvu med prejšnjimi društvi in novo organizacijo, ki se je kasneje še nekajkrat preimenovala. Sodišče je tudi bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu iz 1. točke 1 . odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z 3. odstavkom 75. člena ZUS-1 in 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da Vrhovno sodišče RS reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni ter spremeni tudi obe upravni odločbi in zahtevku za denacionalizacijo ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odgovori na revizijo niso bili vloženi.
Revizija ni utemeljena.
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1).
Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v obravnavani zadevi ni podan.
Zakon o denacionalizaciji dopušča uveljavljanje pravice po tem zakonu tudi pravnim naslednikom pravnih oseb (9.a člen). Pravna oseba pa mora v postopku denacionalizacije dokazati svojo pravno kontinuiteto. V zvezi s pravnim nasledstvom pravnih oseb kot upravičencev do denacionalizacije je Ustavno sodišče RS v odločbi, št. U-I-225/96 z dne 15.1.1998, navedlo, da mora biti izpolnjen pogoj pravne kontinuitete pravne osebe od trenutka podržavljenja so vračila premoženja, ki se ugotavlja na podlagi vpisov v ustrezni register oziroma z vpisi v ustrezno evidenco. Pravno nasledstvo v postopkih denacionalizacije se presoja po splošnih pravilih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb. Glede na to, da se lastnost pravne osebe določa z njenim statusnim opredeljevanjem, po stališču Ustavnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v navedeni odločbi, zato ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb, tudi če bi bile naslednice istega premoženja. Zaporedno lastništvo na istem premoženju še ne pomeni, da gre med pravnimi osebami za pravne naslednike. Zato tudi, če bi bila tožeča stranka naslednica premoženja bivših lastnikov tega premoženja, v statusnem smislu še ni njihova pravna naslednica, pač pa bi morala tožeča stranka pravno nasledstvo po bivših lastnikih podržavljenega premoženja izkazati z vpisi v ustrezne evidence. Dokazno breme v postopkih denacionalizacije je namreč na vlagatelju zahteve za denacionalizacijo. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, v tem primeru ugotovljeno v upravnem postopku. V upravnem postopku pa je bilo, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, ugotovljeno, da vlagatelj zahteve za denacionalizacijo spornega pravnega nasledstva ni izkazal. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je bilo po presoji revizijskega sodišča materialno pravo pravilno uporabljeno.
Po presoji revizijskega sodišča sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Ker izpodbijana sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in je njeno pravilnost in zakonitost mogoče presoditi, revizijsko sodišče kot neutemeljene zavrača tudi revidentove trditve o tem, da naj bi sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (3. odstavek 75. člena ZUS-1).
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.