Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Akontacije odškodnine se valorizirajo tudi po 28.6.2003, ko je bil uveljavljen ZPOMZO-1.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zviša odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za znesek 5000,00 EUR, tako, da ta znaša v absolutnem znesku 25.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter se posledično spremeni tudi odločitev o stroških postopka, in se po spremembi sodba sodišča prve stopnje v celoti glasi: „1. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 15.011,27 EUR, z evrsko protivrednostjo zakonskih zamudnih obresti od 17.5.2006 do vključno 31.12.2006 od zneska v višini 3.596.700,20 SIT, preračunano po tečaju zamenjave, in zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska v višini 15.011,27 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

2. V presežku se tožbeni zahtevek tožnice zoper toženo stranko zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.288,60 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti do plačila, pod izvršbo.“ Pritožba tožeče stranke se v preostalem delu zavrne in se v izpodbijanih a nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 435,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 10.011,27 EUR, z evrsko protivrednostjo zakonskih zamudnih obresti od 17.5.2006 do vključno 31.12.2006 od zneska v višini 2.399.100,74 SIT, preračunano po tečaju zamenjave, in zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska v višini 10.011,27 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo. V presežku do zahtevanih 62.593,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.5.2006 dalje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da plača tožnici pravdne stroške v znesku 1.976,72 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka. Izpodbija zavrnilni del sodbe ter odločitev o stroških postopka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba pa spremeni tako, da se tožnici prisodi primerno odškodnino za nepremoženjsko škodo, brez upoštevanja valorizacije akontacije izplačane odškodnine. Odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je prenizka, saj gre za zelo hud primer telesne poškodbe. Primerna odškodnina bi znašala 25.000,00 EUR. Pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti gre za hudo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, zaradi česar bi bila upoštevajoč starost pravična odškodnina, kolikor je tožnica terjala. Za skaženost je znesek 2.000,00 EUR prav tako prenizek in ne predstavlja ustrezne satisfakcije za duševne bolečine, ki jih trpi. Glede valorizacije izplačane odškodnine se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. štev. II Cp 1345/2007 z dne 3.10.2007, po kateri zanjo od 28.6.2003 ni več pravne podlage. V zvezi s stroškovno odločitvijo poudarja, da znaša skupni uspeh tožeče stranke 78%. Sodišče bi moralo upoštevati celoten uspeh v pravdi in ne le po višini. Tako znaša skupen uspeh za nepremoženjsko škodo 56%.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede odmer odškodnin za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, in za duševne bolečine zaradi skaženosti. V pritožbi, iz izpodbijane sodbe, povzete vrste, intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem dopuščajo odmero odškodnine v znesku iz prvostopne sodbe (16.000,00 EUR), ki sicer spada med prej previsoko kot prenizko odmerjene iz naslova te odškodninske postavke. Primerjava s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. štev. II Cp 1345/2007 z dne 3.10.2007, na katero se v tej zvezi sklicuje pritožnica, odstopa od ustaljene sodne prakse (1), ni pa niti povsem primerljiva z izpodbijano. Tudi v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je odškodnina v absolutnem znesku 2.000,00 EUR primerna, saj ne gre za izrazit primer šepanja (po ugotovitvi prvostopnega sodišča tožnica le nekoliko šepa in je hoja skoraj normalna). Prav tako ni tako opazna deformacija palca, brazgotine pa tudi niso tako obsežne in vidne, da bi tožnici pripadala višja odškodnina iz tega naslova.

Pritožbeno sodišče pa soglaša s pritožbenim očitkom, da je odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti prenizko odmerjena, upoštevaje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o vrsti in intenzivnosti trajnih tožničinih življenjskih omejitev. Primeren znesek (ustrezna denarna satisfakcija) je po oceni pritožbenega sodišča za 5.000,00 EUR višji in tako znaša skupaj primerna odškodnina iz tega naslova 25.000,00 EUR. Šele s tem zneskom so ustrezno upoštevane številne omejitve, ki jih bo tožnica, ki je bila ob poškodbi stara le 23 let, trpela vse življenje: je invalid tretje kategorije s pravico do polovičnega delovnega časa, ne ukvarja se več z rekreativnimi športi in težje opravlja svoje delo v službi. Šele tako določen znesek predstavlja pravično zadoščenje za to obliko škode ter upošteva tudi podobne primere iz sodne prakse. Ker ji je do sedaj iz tega naslova tožena stranka plačala že 4.000.000,00 SIT oz. 16.691,70 EUR, kar v valoriziranem znesku znaša 18.310,00 EUR na dan prvostopnega sojenja (glej neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje), ji je tožena stranka iz tega naslova dolžna plačati še 6.690,00 EUR in ne le 1.689,20 EUR, kolikor je prisodilo sodišče prve stopnje.

Pravilna uporaba materialnega prava terja tako prisojo skupnega absolutnega zneska 45.000,00 EUR (48,87 povprečnih plač) iz vseh uveljavljanih odškodninskih postavk za nepremoženjsko škodo, kar po oceni pritožbenega sodišča predstavlja ustrezno satisfakcijo za skupaj utrpljeno nepremoženjsko škodo, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje (2), ki je tudi v okvirih meril sodne prakse (3).

Glede očitka o napačno uporabljeni valorizaciji že plačane odškodnine pa pritožbeno sodišče napotuje pritožnico na ustaljeno sodno prakso, izraženo v odločbah Vrhovnega sodišča RS, ki drugače kot sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. štev. II Cp 1345/2007, z dne 3.10.2007, na katero se pritožnica sklicuje, terjajo valorizacijo akontacij odškodnin tudi po 28.6.2003, ko je bil uveljavljen ZPOMZO-1 v primerih, kakršen je tudi predmetni, ko se je odškodnina odmerjala po vrednostih oziroma cenah na dan izdaje prvostopne sodbe, kar terja enak pristop tudi pri ugotavljanju vrednosti plačane akontacije odškodnine, torej v valoriziranem znesku upoštevaje vrednost na dan izdaje sodbe (4).

Ob povedanem je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi ter spremenilo izpodbijano sodbo v zgoraj navedenem obsegu zaradi zmotne uporabe materialnega prava, v preostalem delu pa zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (člen 358-tč. 5 in 353. člen ZPP).

Spremenjen uspeh v pritožbenem postopku je vplival na stroškovno odločitev. Tožničin uspeh po opravljenem pritožbenem postopku znaša 23,98 % iz naslova prisojene nepremoženjske škode (od terjanih 62.953,89 EUR je po tem pritožbenem postopku uspela z zneskom 15.001,27 EUR, kar znaša 23,98%) in 56% iz naslova s poravnavo dosežene premoženjske škode, v povprečju torej 39,99 %, uspeh tožene stranke je tako 60,01 %. Tožena stranka mora tako tožnici plačati 39,99 % njenih stroškov, tožnica pa toženi stranki 60,01 % njenih stroškov. Stroški tožnice, kot jih je pravilno odmerilo prvostopno sodišče, znašajo 7.081,86 EUR, stroški tožene stranke pa 894,92 EUR. Tako mora tožena stranka tožnici plačati 2.825,66 EUR njenih stroškov, tožnica pa toženi stranki 537,04 EUR. Po medsebojnem pobotanju se pokaže, da mora tožena stranka tožnici plačati 2.288,60 EUR njenih stroškov prvostopnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. S tem je implicite odgovorjeno tudi na pritožbene očitke o nepravilno ugotovljenem uspehu pravdnih strank v tem postopku. V zvezi s pritožbenim očitkom, da bi moral biti upoštevan tudi uspeh glede na temelj, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da temelj ni bil sporen in zato ni terjal posebnega dokaznega postopka, ki bi povzročil dodatne stroške pravdnih strank.

Tožnica je s svojo pritožbo delno uspela in ji mora zato tožena stranka plačati sorazmeren del pritožbenih stroškov od zneska 5.000,00 EUR, s katerim je uspela v tem pritožbenem postopku. Ti znašajo 435,40 EUR. Natančnejša odmera je razvidna iz stroškovnika navedenega v pritožbi, stroški pa so odmerjeni upoštevaje Zakon o sodnih taksah in Odvetniško tarifo.

(1) Glej na primer: sodbo VS RS II Ips 827/2007, objavljeno v elektronski bazi SOVS; za skoraj enkrat daljše bolnišnično zdravljenje ter za enkrat več operativnih posegov je bil prav tako mlademu oškodovancu priznan znesek 16.691,70 EUR.Reviziji obeh pravdnih strank pa sta bili zavrnjeni.

(2) 179. člen OZ, ki uzakonja temeljni merili za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo in sicer individualizacijo ter objektivno pogojenost višine odškodnine.

(3) Oškodovanec je v zgoraj omenjeni zadevi skupaj prejel 50.492,41 EUR (ob prvostopnem sojenju – 66 plač) za po oceni pritožbenega sodišča hujše posledice od tožničinih, saj ne dobi zaposlitve v svojem poklicu energetika in je tudi sicer še bolj omejen pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, kot je na primer daljša hoja.

(4) Glej na primer odločbe VS RS: II Ips 216/2009, II Ips 704/2008, II Ips 597/2008, II Ips 561/2008, II Ips 435/2007; vse objavljene v elektronski bazi SOVS.