Jedro

Četudi je zakonodajalec želel ohraniti predhodno zakonsko ureditev pogrebne in pokopališke dejavnosti tako, da bi v okvir 24-urne dežurne službe sodil vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, ali zdravstvenega zavoda in bi ga lahko opravljala le javna komunalna podjetja, pa tolmačenje 8. člena ZPPDej tega, da lahko opravljajo prevoze pokojnikov v okviru pokopališke dejavnosti, kadar ne gre za prevoz pokojnika zaradi obdukcije, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, tudi drugi prevozniki, ne izključuje

Izrek

Pritožba prekrškovnega organa Skupnega organa Koroške, Medobčinski inšpektorat, Slovenj Gradec se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z odločbo o prekršku prekrškovnega organa Skupni organ Koroške, Medobčinski inšpektorat Slovenj Gradec (prej Medobčinski inšpektorat Koroške), št. 061-0058/2020-21 (63) z dne 1. 10. 2020 so bili pravna oseba A. d.o.o. in odgovorni osebi B. B. in C. C. sankcionirani zaradi storitve prekrška po tretji alineji prvega odstavka 57. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju ZPPDej) z globo 2.000,00 EUR pravna oseba, odgovorni osebi pa z globo vsak 500,00 EUR, v breme pa jim je prekrškovni organ naložil tudi plačilo sodne takse, pravni osebi v višini 200,00 EUR, odgovornima osebama pa v višini 50,00 EUR vsakemu. Zoper to odločbo o prekršku sta pravna in odgovorni osebi oziroma njun zagovornik vložili zahtevo za sodno varstvo, na podlagi katere je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu z izpodbijano sodbo z dne 2. 11. 2020 postopek o prekršku zoper pravno in obe odgovorni osebi ustavilo s spremembo izpodbijane odločbe o prekršku prekrškovnega organa, in sicer iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), razsodilo pa je tudi, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper navedeno sodbo je prekrškovni organ vložil pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da se z navedbami prvostopnega sodišča, da dejanje storilcev, kot se jim je očitalo, ni prekršek, saj da iz 8. člena ZPPDej kot tudi iz 8. člena Odloka o pokopališkem redu v Mestni občini Slovenj Gradec izhaja, da 24-urna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, medtem ko 24-urna dežurna služba ne zagotavlja tudi prevoza pokojnika od kraja smrti do prostorov pravne osebe, ki izvaja pogrebno dejavnost na trgu, kadar takšen prevoz želijo svojci, ne strinja. Po mnenju prekrškovnega organa si sodišče prve stopnje povsem napačno tolmači prvi odstavek 8. člena ZPPDej, kakor tudi 5. člen ZPPDej, ter je pri tem sledilo zgolj navedbam zagovornika storilcev, spregledalo pa je namen in tolmačenje pojma 24-urne dežurne službe, ki ga je v postopku sprejemanja ZPPDej podala vlada k predlogu obravnavanega zakona in jih je prekrškovni organ v spremnem dopisu tudi navedel. Po mnenju prekrškovnega organa 24-urna dežurna služba v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZPPDej obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda, ne pa samo tistega, ko je bila odrejena obdukcija pokojnika, odvzem organov oziroma drugih postopkov na pokojniku, kot si to tolmači sodišče. Zakonodajalec je namreč ohranil predhodno zakonsko ureditev pogrebne in pokopališke dejavnosti, in sicer, da bo pokopališka dejavnost tudi v prihodnje občinska javna služba, pogrebna dejavnost, razen 24-urne dežurne službe za prevzem in prevoz pokojnika, pa bo/je gospodarska dejavnost (tretji odstavek druge alineje 1. točke Uvoda k predlogu ZPPDej - prva obravnava (EVA:2014-2130-0030, št.: 00726-7/2016/8 z dne 31. 3. 2016, v nadaljevanju Predlog zakona). Enako tolmačenje 8. člena ZPPDej pojasnjuje tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v dopisu št. 354-1/2018-48 z dne 22. 3. 2018, ki tudi dodaja, da je edina izjema, ki jo zakon določa glede opravljanja 24-urne dežurne službe, določena v 39. členu ZPPDej, to je v primeru, če pokopališče nima mrliške vežice. Prekrškovni organ se sklicuje tudi na dopis št. 354-1/2018-42 z dne 16. 3. 2018 Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer le-ta pojasnjuje, kdo lahko opravlja prve prevoze od kraja smrti do hladilnih prostorov, in le-ta pojasnjuje, da te prevoze v okviru 24-urne dežurne službe lahko opravlja le od občine izbran izvajalec, to pa je v obravnavanem primeru Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec in nikakor ne pravna oseba A. d.o.o. Navedeno pomeni, da pravna oseba A. d.o.o. pokojnika F. F. na kraju smrti sploh ne bi smela prevzeti in ga prepeljati v svoje poslovne prostore, saj bi moral biti ta prevoz opravljen v okviru 24-urne dežurne službe izvajalca javne službe. Stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi bi povsem izničilo pojem in namen 24-urne dežurne službe, v kolikor bi njegove navedbe držale. Izvajalec pogrebne dejavnosti na trgu namreč lahko po mnenju pritožnika izvaja le prevoze pokojnika od hladilnih prostorov izvajalca javne službe do svojih poslovnih prostorov, kjer pokojnika pripravi na pokop, ne more pa opravljati prevozov, ki so v izključni opravi zgolj izvajalca gospodarske javne službe, to je 24-urne dežurne službe. V zaključku pritožbe pritožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. K pritožbi prilaga dopis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorata za notranji trg z dne 16. 3. 2018 in odgovore na vprašanja v zvezi z izvajanjem 24-urne dežurne službe istega ministrstva z dne 9. 11. 2018 ter pojasnila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorata za notranji trg z dne 22. 3. 2018. 3. Prekrškovni organ je dne 9. 12. 2020 svojo pritožbo dopolnil še s spisovno dokumentacijo, in sicer pojasnili Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št.: 354-1/2020-101 z dne 2. 12. 2020, da 8. člen ZPPDej določa, da 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda, razen izjeme, ki je določena v šestem odstavku 9. člena, ki pravi, da v primeru izpolnjenih pogojev iz tretjega odstavka 39. člena ZPPDej, to je, če pokopališče nima mrliške vežice, prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca 24-urne dežurne službe ni potreben.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je to že pojasnilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, prvi odstavek 8. člena ZPPDej določa, da 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če ta zakon ne določa drugače, pri čemer drugi odstavek 5. člena ZPPDej med drugim določa, da pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve: prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba, pri čemer Odlok o pokopališkem redu v Mestni občini Slovenj Gradec za izvajalca 24-urne dežurne službe na območju Mestne občine Slovenj Gradec določa Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, v drugem odstavku 8. člena 24-urno dežurno službo opredeljuje dobesedno enako kot ZPPDej v 8. členu.

6. V nasprotju s stališčem pritožnika, ki ga le ta dopolnjuje s številnimi pojasnili J.J. glede tolmačenja 8. člena ZPPDej, pritožbeno sodišče meni enako kot sodišče prve stopnje, da prvega odstavka 8. člena ZPPDej, ki opredeljuje 24-urno dežurno službo, ni mogoče niti jezikovno niti na kak drug način tolmačiti drugače, kot da 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače (slednje v obravnavani zadevi ni primer). Četudi je zakonodajalec želel ohraniti predhodno zakonsko ureditev pogrebne in pokopališke dejavnosti tako, da bi v okvir 24-urne dežurne službe sodil vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, ali zdravstvenega zavoda in bi ga lahko opravljala le javna komunalna podjetja, pa tolmačenje 8. člena ZPPDej tega, da lahko opravljajo prevoze pokojnikov v okviru pokopališke dejavnosti, kadar ne gre za prevoz pokojnika zaradi obdukcije, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, tudi drugi prevozniki, ne izključuje. V primeru, če bi želel zakonodajalec določiti 24-urno dežurno službo za vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, katero opravlja samo javno komunalno podjetje, bi to moralo izhajati iz dikcije prvega odstavka 8. člena ZPPDej, navedeno pa ni podano. Dikcija prvega odstavka 8. člena ZPPDej namreč ne določa, da 24-urna dežurna služba (ki jo opravlja javno komunalno podjetje), obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda, ampak določa tak prevoz v primeru na primer obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če ta zakon ne določa drugače. 7. Ker po mnenju pritožbenega sodišča torej 24-urna dežurna služba obvezno ne izključuje tudi prevoza pokojnika od kraja smrti do prostorov pravne osebe, ki izvaja pogrebno dejavnost na trgu, kadar takšen prevoz želijo pokojnikovi svojci, to pa je bilo podano v obravnavanem primeru, ko je prevoz pokojnega F. F. s strani pravne osebe A. d.o.o., ki izvaja pogrebno dejavnost na trgu, bil opravljen na relaciji od njegovega doma na naslovu ... do hladilnih prostorov pravne osebe A. d.o.o. z namenom priprave na pokop (ko torej ne gre za prevoz v primeru obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku, in ko v obravnavanem primeru ničesar od navedenega ni bilo odrejeno, česar prekrškovni organ tudi ne zatrjuje), zato niso bili izpolnjeni zakonski znaki obdolženim očitanih prekrškov. Zaradi navedenega je odločitev Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu v izpodbijani sodbi pravilna, prav tako pa so tudi ustrezni razlogi v njeni obrazložitvi, ki se jim pritožbeno sodišče v celoti pridružuje, saj opisi dejanj v izreku odločbe o prekršku prekrškovnega organa niso prekršek.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče skladno z določbo tretjega odstavka 163. člena ZP-1 razsodilo, kot je navedeno v izreku te sodbe in je pritožbo prekrškovnega organa zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 2. 11. 2020.