Jedro

Od 12. 3. 2021 tako družba A. d.o.o. ne obstaja več in ne more biti stranka (torej tudi ne oškodovanec kot tožilec) v kakršnem koli pravnem postopku. Za pravno osebo, ki je izbrisana iz sodnega registra oziroma je prenehala obstajati, namreč v skladu z določbo 55. člena ZKP nastanejo enake posledice kot po smrti oškodovanca, ki je fizična oseba. Tudi v takem primeru lahko kazenski postopek nadaljujejo oziroma prevzamejo in posledično tudi vložijo pritožbo le pravni nasledniki te izbrisane pravne osebe (če ti obstajajo sodišče prve stopnje ni niti ugotavljalo, četudi bi obstajali pa so imeli 3 mesečni objektivni rok za vstop v kazenski postopek kot oškodovanci in posledično kot oškodovanci kot tožilci), nikakor pa ne neobstoječa pravna oseba in posledično tudi ne pooblaščenec neobstoječe pravne osebe kot v predmetni zadevi.

Izrek

Pritožba pooblaščenca družbe A. d.o.o se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega B. B. oprostilo obtožbe, da je storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Po drugem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je oškodovancu kot tožilcu naložilo povrnitev stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, nastale od prevzema pregona od državnega tožilca, v preostalem pa odločilo, da stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornice, bremenijo proračun (prvi odstavek 96. člena ZKP). Obdolžencu je na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP naložilo v plačilo krivdne stroške prisilne privedbe na glavno obravnavo, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Oškodovanca kot tožilca je po tretjem odstavku 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 18.084,00 EUR, napotilo na pravdo.

2.Takšni odločitvi z vloženo pritožbo nasprotuje odvetnik pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, družbe A. d.o.o.. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, napačno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se obdolženca spozna za krivega, podrejeno, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3.Na vloženo pritožbo je odgovor podala zagovornica obdolženega B. B.. Primarno navaja, da je pritožbo podala neupravičena oseba (pravna oseba, ki ne obstaja več), zato se zavzema za zavrženje pritožbe, podredno za spremembo oprostilne sodbe v smeri oprostitve obdolženega iz razloga po 1. točki prvega odstavka 358. člena ZKP, nadalje podredno za potrditev oprostilne sodbe. Odgovoru na pritožbo prilaga izpisek iz sodnega registra za družbo A. d.o.o.

4.Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal sledeče:

5.Okrožno državno tožilstvo v Krškem je 5. 6. 2019 zoper obdolženega B. B. vložilo obtožnico zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. V njej mu je očitalo, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri sklenitvi in izvajanju pogodbe in posla, preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem okoliščin, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa je za stranko nastala premoženjska škoda s tem, da se je kot direktor družbe C. d.o.o., z družbo A. d.o.o., ki jo je zastopal C. C. dogovoril za poslovno sodelovanje in z njim sklenil podizvajalsko pogodbo o izvajanju del v tujini za montažna dela ter C. C. zatrjeval, da bo opravljeno delo pravočasno plačal, zaradi česar je C. C. sprejel njegova naročila za montažna dela na gradbiščih v Nemčiji ter jih s svojimi delavci opravil, nakar je med 4. 5. 2016 in 30. 6. 2016 za opravljeno delo izdal pet računov v skupni višini 21.584,00 EUR in jih poslal družbi C. d.o.o., vendar jih B. B. ni plačal, ker je že ob sklenitvi pogodbe vedel, da jih zaradi prezadolženosti družbe ne bo mogel v celoti poravnati, zaradi česar je 28. 6. 2016 plačal le 3.500 EUR, s čimer je družbo A. d.o.o. oškodoval za 18.084 EUR.

6.Tekom glavne obravnave je pravice oškodovane družbe A. d.o.o. zastopal odvetnik, ki mu je pooblastilo za zastopanje te družbe že dne 12. 7. 2016 (pred vložitvijo kazenske ovadbe, ki jo je zanjo podal omenjeni odvetnik) dal tedanji direktor C. C. Na naroku glavne obravnave dne 23. 2. 2023 (list. št. 867) je zagovornica obdolženega B. B. v spis vložila izpisek iz sodnega registra za A. d.o.o. (B8), ki ga je sodišče na tem naroku tudi prebralo (list. št. 867). Iz izpiska iz sodnega registra izhaja, da je bila družba A. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra 12. 3. 2021 na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku, njen zadnji zakoniti zastopnik in edini družbenik od 30. 3. 2019 do prenehanja družbe pa je bil D. D.. Zagovornica je ob tem opozorila, da omenjena družba glede na tako stanje, več ne more nastopati v postopku kot oškodovanec. Odvetnik, ki je bil prisoten na naroku kot pooblaščenec družbe A. d.o.o. je na to odgovoril, da so premoženje družbe po njenem prenehanju prevzeli družbeniki, prav tako tudi obveznosti in so sedaj v vlogi oškodovanca, družbeniki. Na naroku prisotna tožilka je, po oceni pritožbenega sodišča, glede na tedanje stanje zadeve (upravičenega tožilca) pravilno navedla, da omenjena okoliščina na obstoj kaznivega dejanja in kazenski postopek, ki poteka po obtožbi tožilstva, nima pravnega učinka (pravni učinek bi ta okoliščina tedaj lahko imela le na odločitev o premoženjskopravnem zahtevku).

7.Dne 1. 3. 2023 je odvetnik sodišču predložil pooblastilo za zastopanje z dne 23. 2. 2023, ki mu ga je dal D. D. (A27) kot fizična oseba, torej zadnji družbenik in zastopnik A. d.o.o. pred izbrisom družbe iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje odločitve v zvezi z vlogo D. D. v postopku ni zavzelo.

8.Na naroku glavne obravnave dne 26. 2. 2024 je tožilstvo umaknilo obtožnico z obrazložitvijo, da obdolženemu ni mogoče dokazati očitkov iz nje. Sodišče je nato družbo A. d.o.o., odvetnika, kot pooblaščeneca družbe A. d.o.o. in C. C. kot predstavnika družbe A. d.o.o., (zadnje navedena sta bila z naroka glavne obravnave 26. 2. 2024 odsotna), z dopisom z dne 26. 2. 2024 obvestilo o umiku obtožnice ter ju pozvalo, da se izjavita o morebitnem prevzemu kazenskega pregona (list. št. 1284). Ob tem je po ugotovitvi pritožbenega sodišča očitno spregledalo že dne 23. 2. 2023 prebran izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja, da oškodovana družba A. d.o.o. več ne obstaja in torej ne more prevzeti kazenskega pregona. Če ne obstaja, namreč ne more biti stranka v postopku (55. člen ZKP).

9.Dne 12. 3. 2024 je odvetnik odgovoril na dopis sodišča v zvezi z vstopom v postopek v vlogi oškodovanca kot tožilca in sporočil, da oškodovanec prevzema kazenski pregon zoper obdolženca. Sodišče je na podlagi takega dopisa nadaljevalo z glavno obravnavo in štelo A. d.o.o za oškodovanca kot tožilca (v uvodu sodbe ga je poimenovalo celo za oškodovanca kot zasebnega tožilca). Sodišče je torej neobstoječo družbo, ki ne more biti tožilec, štelo za stranko postopka, za upravičenega tožilca, s tem pa kršilo načelo akuzatornosti. Na naroku dne 31. 3. 2025 je nato razglasilo sodbo, s katero je obdolženca iz razloga, ker dejanje, opisano v obtožbi (za podlago je vzelo obtožbo z opisom, kot ga je podalo tožilstvo) ni dokazano, oprostilo obtožbe. Zoper omenjeno sodbo je sedaj obravnavano pritožbo vložil odvetnik kot pooblaščenec A. d.o.o., mat. št.: ***, davčna št.: SI ***. Takšna pritožba ni dovoljena, saj je ni podala upravičena oseba.

10.Glede na izpis iz sodnega registra, je edini družbenik družbe A. d.o.o. D. D. dne 21. 12. 2020 sprejel sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ter sklep, da vso premoženje po prenehanju pripada njemu. Družba A. d.o.o. je nato bila na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. Srg 2021/6049 z dne 24. 2. 2021, z dnem 12. 3. 2021 izbrisana iz sodnega registra, obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe pa je prevzel zadnji družbenik (in direktor) D. D.. Od 12. 3. 2021 tako družba A. d.o.o. ne obstaja več in ne more biti stranka (torej tudi ne oškodovanec kot tožilec) v kakršnem koli pravnem postopku. Za pravno osebo, ki je izbrisana iz sodnega registra oziroma je prenehala obstajati, namreč v skladu z določbo 55. člena ZKP nastanejo enake posledice kot po smrti oškodovanca, ki je fizična oseba. Tudi v takem primeru lahko kazenski postopek nadaljujejo oziroma prevzamejo in posledično tudi vložijo pritožbo le pravni nasledniki te izbrisane pravne osebe (če ti obstajajo sodišče prve stopnje ni niti ugotavljalo, četudi bi obstajali pa so imeli 3 mesečni objektivni rok za vstop v kazenski postopek kot oškodovanci in posledično kot oškodovanci kot tožilci), nikakor pa ne neobstoječa pravna oseba in posledično tudi ne pooblaščenec neobstoječe pravne osebe kot v predmetni zadevi. Tako so se primarno podane navedbe zagovornice v odgovoru na pritožbo izkazale za pravilne.

11.Ker je bilo ugotovljeno, da je pritožbo podal pooblaščenec družbe, ki je prenehala obstajati že leta 2021, in tako ne more biti nosilec pravic in obveznosti in torej tudi nima pravice do pritožbe, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo v skladu z določbo 390. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.