Jedro

Preuranjen je zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi ravnanja ali odločbe upravnega organa, dokler odločba ni pravnomočno spremenjena ali odpravljena v skladu s pravili upravnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek za plačilo zneskov odškodnine 1.485.000,00 SIT, 1.944.000,00 SIT, 9.297.000,00 SIT, 73.796,00 SIT, 669.420,00 SIT, 809.460,00 SIT, 984.000,00 SIT in 5.000.000,00 SIT ter zakonitih zamudnih obresti, kakor tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo 20.262.676,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je nadalje tožniku naložilo, naj povrne toženi stranki 69.046,00 SIT pravdnih stroškov. Zoper takšno sodbo se je pritožil tožnik. Navaja, da je bil lokal odstranjen, čeprav še vedno razpolaga z veljavno zakupno pogodbo za zemljišče parc. št. 1429/1 k. o. Z.... Na tem zemljišču, ki je določeno z dokumenti je stal registriran gostinski lokal. Na naslovu je bil odstranjen tudi gostinski vrt, za katerega ni bila izdana odločba. Takratna Občina Bežigrad je izdala dovoljenje za rekonstrukcijo cestnega križišča na parc. št., kjer je obratoval gostinski lokal, preden je bila izdana odločba o odpovedi najemne pogodbe, odločba o odstranitvi lokala ali sklep o izvršbi. V odločbi urbanističnega inšpektorja je navedena parc. št. 1374, kar je bilo zanj nekaj novega. Na podlagi ZUNDPP je plačal depozit in predlagal odlog prisilne odstranitve lokala. O njegovi pritožbi zoper odločbo Mestne uprave inšpekcijske službe še ni odločeno. Sklepa o opravi izvršbe ni prejel. Odločba ni izvršljiva. Ni res, da je sam odstranil objekt. S prisilno odstranitvijo lokala zaradi protizakonitega ravnanja urbanističnih inšpektorjev, ki so prekoračili svoja pooblastila, mu je nastala nepopravljiva materialna in nematerialna škoda. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in ob pravilni uporabi materialnega prava v zadevi tudi pravilno odločilo. Sodišče druge stopnje zato v celoti sledi razlogom sodbe sodišča prve stopnje. Ponovno je poudariti le, da morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti podani vsi njeni elementi, in sicer pravno priznana škoda, protipravno ravnanje tožene stranke, vzročna zveza in odgovornost tožene stranke. Že iz navedb tožeče stranke izhaja, da odstranitev lokala ni bila protipravna. Lokal je bil odstranjen na podlagi izvršljive odločbe upravnega organa (priloga A 10), v zadevi pa medtem ni bilo pravnomočno drugače odločeno. Ali je na podlagi odločbe tožnik sam odstranil lokal ali ga je upravni organ, je pri tem brez pomena. Utemeljeno ni niti sklicevanje na veljavno najemno pogodbo za zemljišče, na katerem je stal lokal. Pogodbo je tožena stranka sklenila kot posel civilnega prava, medtem ko je bil lokal odstranjen na podlagi oblastvenih ravnanj. Da je tožnik imel s pogodbo soglasje tožene stranke za uporabo zemljišča, še ne pomeni, da je bil objekt na njem postavljen v skladu s predpisi javnega prava, o katerih pravilni uporabi ter zakonitosti odločb in ravnanj upravnih organov pa pravdno sodišče samo ne more odločati. Dokler ni in če ni odločba, na podlagi katere je bil lokal odstranjen, pravnomočno spremenjena ali odpravljena, ni mogoče trditi, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno. Šele potem bi lahko sodišče presodilo, ali je zaradi izvršitve napačne oz. nezakonite odločbe tožniku nastala protipravna škoda. Če sodišče druge stopnje na katero od pritožbenih navedb ni posebej odgovorilo, je ravnalo tako, ker v zadevi ni odločilnega pomena. Sodišče druge stopnje je zato in ker ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena ZPP po uradni dolžnosti, na podlagi določbe 368. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.