Jedro

Tožena stranka ni privolila v spremembo tožbe, vendar to še ne pomeni, da sodišče spremembe ne bi smelo dovoliti, nasprotno, iz 1. odstavka 185. člena ZPP izhaja, da sodišče dovoli spremembo tožbe tudi kadar toženec tej spremembi nasprotuje, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Ni dvoma, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo, čeprav o tem ni sprejelo posebnega (procesna) sklepa. Ta pomanjkljivost pa ni take narave, da bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, kar bi lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi

sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi istega sodišča z dne 12.7.2001 in je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke iz njene pripravljalne vloge z dne 21.1.2005 in je tako tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožeči stranki plačati 1.976.952,50 SIT, zakonite zamudne obresti: od 1.900.000,00 SIT od dne 1.4.2001 do plačila, od 29.452,50 SIT od dne 3.4.2001 do plačila in od 47.500,00 SIT od dne 9.6.2004 do plačila, stroške izvršilnega postopka v znesku 40.850,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 13.7.2001 do plačila in pravdne stroške v znesku 285.278,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od dneva izdaje sodbe do dneva plačila.

Proti navedeni se pritožuje tožena stranka, tako sama, kot tudi po pooblaščencu. V pritožbi, ki jo je toženec vložil sam, ponavlja trditev, ki jo je navajal v postopku pred sodiščem prve stopnje, da je iz izpisa odprtih postavk z dne 31.10.2003 razvidno, da dolg do tožeče stranke iz predlagane izvršbe ne obstaja več, ker je dejanski dolžnik, podjetje S. d.o.o., ta dolg, kot je razvidno iz navedenega izpiska odprtih postavk, že poravnalo. Po oceni pritožnika je obrazložitev tožeče stranke, da naj bi bile zadeve vodene na več kontih, brezpredmetne in zavajujoče, zato bi se moralo sodišče prve stopnje opreti zgolj na navedeni izpisek odprtih postavk. Iz tega izpiska je razvidno, da se obe stranki strinjata, da je to dejansko stanje (in hkrati tudi usklajeno) na dan podpisa listine. V pritožbi, ki jo je toženec vložil po pooblaščencu, navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Trdi, da tožeča stranka kot upnica, ni vložila predloga za izvršbo na podlagi menice zaradi izterjave 1.943.000,70 SIT s pripadki zoper toženo stranko kot dolžnico dne 30.4.2001, temveč je tožeča stranka tedaj vložila predlog za izvršbo zoper S. d.o.o.. V nadaljevanju navaja, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil pravilno vabljen ter ni prejel vabil na glavno obravnavo kot tudi ne spremembo tožbenega zahtevka, ki ga je po navedbah sodišča prve stopnje tožeča stranka podala v eni izmed pripravljalnih vlog oz. v pripravljalni vlogi z dne 21.1.2005. Te vloge toženec sploh ni prejel. Ne drži navedba iz izodbijane sodbe, da naj bi toženec dolžnost plačila ne zanikal, ker naj bi trdil, da je zavezan kot solidarni plačnik. Po oceni pritožnika je vtoževana terjatev že poplačana in jo je plačalo podjetje S. d.o.o., to po oceni pritožnika izhaja iz izpiska odprtih postavk z dne 31.10.2000. Opozarja, da tožena stranka sploh ni podala soglasja za spremembo tožbenega zahtevka ter da je bila v tej zadevi vseskozi aktivno legitimirana tožeča stranka, pasivna legitimacija toženca pa ni podana. Sodišče bi po oceni pritožnika tudi moralo ugotoviti, na katerih kontih naj bi se določeni zneski nahajali oz. zakaj naj bi toženec bil dolžan plačati nekaj, kar je tožeča stranka že dobila povrnjeno. Opozarja, da je izpisek odprtih postavk listina, na kateri je razvidno, da je dejansko stanje usklajeno, torej so vse ostale navedbe tožeče stranke brezpredmetne.

Na obe pritožbi je odgovorila tožeča stranka in v njej prereka navedbe pritožnika.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ter njihove ocene, pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter je na tej podlagi, ob pravilni uporabi materialnega prava, sprejelo pravilno odločitev. Ravno tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih kršitev določil pravdnega postopka, na kar opozarja pritožnik po svojem pooblaščencu. Pritožnik trdi, da ni bil vabljen oz. pravilno vabljen na glavno obravnavo, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da temu ni tako. Kot izhaja iz povratnice v spisu, je toženec vabilo za glavno obravnavo za dne 21.1.2005 prejel 9.2.2005. Ravno tako ne drži očitek, da mu sodišče ni vročilo pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 21.1.2005, v kateri je razširila tožbeni zahtevek. Spisovni podatki dokazujejo nasprotno, to pripravljalno vlogo je toženec prejel 9.2.2005, kot izhaja iz povratnice v spisu. Ravno tako je tožnik bil pravilno vabljen na glavno obravnavo za dne 4.4.2005 in je vabilo prejel 24.3.2005, kot izhaja iz vročilnice v spisu, glavne obravnave pa se ni udeležil ter izostanka ni opravičil. Toženec je tudi prejel pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 10.2.2005 (to je prejel 22.2.2005), v tej vlogi je tožeča stranka odgovorila na trditev toženca, da naj bi sporno terjatev poravnalo podjetje S. d.o.o. in predložila dokaze, da trditev toženca ne držijo. Res sicer je, da tožena stranka ni privolila v spremembo tožbe, vendar to še ne pomeni, da sodišče spremembe ne bi smelo dovoliti, nasprotno, iz 1. odstavka 185. člena ZPP izhaja, da sodišče dovoli spremembo tožbe tudi kadar toženec tej spremembi nasprotuje, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Ni dvoma, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo, čeprav o tem ni sprejelo posebnega (procesna) sklepa. Ta pomanjkljivost pa ni take narave, da bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, kar bi lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Toženec v obeh pritožbah zatrjuje, da je podjetje S. d.o.o. že poravnalo vtoževano terjatev, pri tem se sklicuje na izpisek odprtih postavk z dne 31.10.2003. Do te trditve se je že pravilno opredelilo sodišče prve stopnje, ko je navedeno listino presodilo tako samo zase, kot tudi v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi in navedbami tožeče stranke, na katere tožena stranka ni odgovorila, pri tem pa je prišlo do pravilnega zaključka, da ta listina, v povezavi z preostalimi dokazi, ne dokazuje, da je družba S. d.o.o. poravnala tožeči stranki vtoževano terjatev. Izpisek odprtih postavk je namreč le knjigovodska listina in sam zase ne dokazuje obstoja ali neobstoja terjatve. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 10.2.2005, ki jo je toženec prejel 22.2.2005, prepričljivo pojasnila, da se navedeni izpisek odprtih postavk nanaša le na terjatev na kontu 120, katera tudi sicer ni bila poravnana, saj je družba S. d.o.o. plačilo navedene terjatve zavrnila z obrazložitvijo, da »so omenjeni stroški stvar sodnega postopka in jih je potrebno uveljavljati pri postopku«, kot izhaja iz dopisa družbe S. d.o.o. z dne 30.11.2001(A/2). Trditev toženca, da je iz navedene listine mogoče ugotoviti kakšen znesek je S. d.o.o. že poravnala ter da tožeči stranki toženec ni dolžen ničesar več, ni točna in je v nasprotju z samo vsebino listine, v kateri so navedeni le podatki o: »odprti postavki na kontu 120« (kot je pojasnila tudi tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 10.02.2005), »po računu št. 1 z dne 23.3.2001« v »usklajenem« znesku 29.452,50 SIT ter »saldo ostanka« v višini 29.452,50 SIT. Torej ne more biti dvoma, da se navedena listina nanaša le na terjatev tožeče stranke po njenem računu št. 1 z dne 23.03.2001, ki glasi na znesek 29.452,50 SIT, kot je tudi ugotovilo sodišče prve stopnje, usklajeni »saldo ostanka« v višini 29.452,60 SIT pa ne pomeni, da je terjatev v tem znesku prenehala ali da je bila plačana, temveč le to, da je terjatev v tem znesku usklajena.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, niti ni pritožbeno sodišče ugotovilo kršitev, na katere mora po 2. odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožena stranka ni uspela s pritožbama, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavke 165. člena ZPP). Tožeča stranka mora sama trpeti stroške odgovora na pritožbo, saj z navedbami v odgovoru ni pripomogla k razjasnitvi zadeve in zato ne gre za potrebne stroške (155. in 165. člen ZPP).