Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik upravičeno ugovarja, da je davčni organ v predmetni zadevi bistveno kršil določbe upravnega postopka, ker se ni opredelil do dokazov, ki jih je tožnik pravočasno predlagal v pripombah na seznanitev. Posledično je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Po presoji sodišča tudi za davčni (upravni) postopek velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden in so dokazi vsebinsko presojeni, ne pa obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal, še preden so bili dokazi izvedeni. Davčni organ se je v predmetni zadevi vnaprej opredelil o dokazni vrednosti in potencialnem vplivu tožnikovih dokazov na končno dokazno oceno, za kar pa nima zakonske podlage. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Do dokaznih predlogov strank v postopku se mora davčni organ opredeliti in jih dokazno presoditi, če se podani pravočasno, substancirano in se z njimi dokazuje relevantna dejstva, pri čemer imajo vsa dokazna sredstva enako dokazno moč. Ko stranka v davčnem postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je davčni organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov.
I.Tožba se zavrže v ugodilnem delu 1. točke in v 2. točki izreka odločbe Finančne uprave Republike Slovenije DT 42331-53065/2020-12 z dne 18. 12. 2020.
II.V ostalem se tožbi ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 42331-53065/2020-12 z dne 18. 12. 2020 se v zavrnilnem delu 1., 3. in 4. točke izreka odpravi in zadeva v navedenem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.
III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1.Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni, prvostopenjski organ) tožnikovemu zahtevku za vračilo trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen, za davčno obdobje od 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020 v količini 5.587 litrov ugodila tako, da mu je priznala vračilo trošarine v znesku 1.090,78 EUR, za preostale količine 3.417,00 litrov pa je zahtevek zavrnila (točka 1 izreka). Vračilo trošarine v višini 1.090,78 EUR se izvrši v dobro TRR, ki ga navaja v roku 30 dni po vročitvi odločbe (2. točka izreka). Davčnemu organu posebni stroški niso nastali. Tožnik trpi stroške, ki jih ima zaradi postopka (točka 3 izreka). Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 4 izreka).
2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 23. 7. 2020 predložil zahtevek za vračilo trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen, za davčno obdobje od 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020, za 9.004 litrov energentov. Davčni organ se sklicuje na prvi in drugi odstavek 93. člena v relevantnem obdobju veljavnega Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro-1) in na prvi odstavek 3. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz (v nadaljevanju Pravilnik). Davčni organ je 21. 10. 2020 pri tožniku opravil napovedan nadzor z namenom preverjanja upravičenosti vračila trošarine za industrijsko - komercialni namen za mesec junij 2020. Davčni organ je želel preveriti nastanek vseh evidenc, ki so bile predložene v postopek vračila trošarine ob vložitvi vloge 23. 7. 2020. Tožnik je v postopku nadzora predložil originalno ročno sprotno evidenco mobilnega pretakališča za mesec junij 2020, originalno ročno sprotno evidenco za stroja CAT 320C in HIDROMEK 220 NLC. Za preostale tri stroje CAT 323D, TAKEUCHI TB 175 in CAT 323 DLN pa ročnih sprotnih evidenc ni predložil, ker naj jih ne bi imeli. Tožnik je v postopku na zahtevo davčnega organa predložil izpis osnovnih sredstev, najemno pogodbo za stroja CAT 323 in CAT 320 C ter izdan račun za najem stroja št. 2020-29 z dne 30. 6. 2020. Davčni organ je pri pregledu ročne sprotne evidence mobilnega pretakališča ugotovil, da naj bi bilo 22. 6. 2020 v stroj CAT 320 C natočeno 171 litrov goriva, medtem ko je v ročni sprotni evidenci stroja CAT 320 C, ročni prepisani evidenci stroja, ročni prepisani evidenci mobilnega pretakališča in v excelovi evidenci mobilnega pretakališča zavedena količina 176 litrov plinskega olja. Davčni organ navaja, da kolikor bi upoštevali iztok 22. 6. 2020 v količini 171 litrov goriva v stroj CAT 320 C, bi zaloga goriva v mobilnem pretakališču na dan 24. 6. 2020 znašala 801,39 litrov goriva, kar presega volumen mobilnega pretakališča, kar vse nakazuje, da so vse naknadno ustvarjene evidence mobilnega pretakališča in excelova evidenca mobilnega pretakališča naknadno usklajene in prirejene. Davčni organ meni, da je tožnik v evidencah, ki so bile priložene zahtevku, prilagodil iztok dne 22. 6. 2020, kar kaže na to, da tožnik ne vodi prvotno priloženih evidenc sproti, temveč naknadno, zato take evidence nimajo dokazne vrednosti. Ker je davčni organ pridobil ročno sprotno evidenco mobilnega pretakališča, bo upošteval stanje, kot je v tej evidenci, saj so prvotno predložene evidence skupaj z zahtevkom neverodostojne. Davčni organ je tožnika z dopisom z dne 4. 11. 2020 seznanil, da za mesec junij 2020 ni upravičen do vračila trošarine za tri stroje, ki jih navaja na str. 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Davčni organ na podlagi predložene dokumentacije in dokazil ugotavlja, da tožnik ni dokazal, da so v postopek predložene evidence nastale s sprotnim pridobivanjem podatkov, zato jih ni upošteval kot dokaz v postopku. Davčni organ zato ugotavlja, da bo tožniku priznal vračilo trošarine za 5.587 litrov plinskega olja in ne bo pa ugodil tožnikovem zahtevku za vračilo trošarine za 3.417 litrov plinskega olja. Tožnik je v pripombah očital, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, saj davčni organ ni izvedel dokaznega postopka. Davčni organ pa navaja, da z računi ne more preizkusiti ročno prepisanih evidenc in excelovih evidenc, saj nima vpogleda v izvorne evidence in ne more ugotoviti, ali je bilo gorivo porabljeno pri delu z določenim strojem. Na podlagi navedenega je davčni organ odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
3.Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil. S sklepom je združil pritožbena postopka, ki se vodita pod opr. št. DT-498-3-9/2021 in DT-498-3-10/2021 v skupno obravnavanje in odločanje, z odločbo pa je tožnikovi pritožbi zavrnil. Tudi pritožbeni organ meni, da tožnik ni dokazal, da izpolnjuje predpisane pogoje za vračilo trošarine. Meni tudi, da ob pomanjkanju verodostojnih evidenc, tožnik količine porabljenega goriva ne more dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi v smislu drugega odstavka 93. člena ZTro-1. Tožnik svoj način dela opravičuje s tem, da so listi papirja, ki se nahajajo ob mobilnih cisternah, zamazani od zemlje in olja. V 93. členu ZTro-1 in v določbah Pravilnika res ni izrecno predpisano, da morajo biti evidence za namene vračila trošarine za industrijsko-komercialni namen vodene sproti, vendar pa dejansko stanje lahko verno odražajo le evidence, v katere se podatki vpisujejo v času poslovnega dogodka, ne pa evidence, v katere se podatki vpisujejo kasneje, kot je bilo to v obravnavanem primeru. Tudi kasnejšim evidencam, bi bilo mogoče pokloniti vero, kolikor bi tožnik predložil liste, v katere je po svojih trditvah vpisoval podatke neposredno ob točenju goriva iz mobilne cisterne. Taka dokazila je tožnik predložil le za mobilno cisterno ter delovna stroja CAT 320C in HIDROMEK 220 NLC. Za druge delovne stroje prvostopenjski organ vračila trošarine ni priznal, ker tožnik takih dokazil ni predložil. Ob pomanjkanju evidenc je neutemeljeno tožnikovo sklicevanje na možnost dokazovanja z drugimi dokazi v smislu drugega odstavka 93. člena ZTro-1. Evidenca je pri internem servisu bistvenega pomena pri ugotavljanju namena porabe goriva, saj se pri točenju v delovni stroj na internem servisu ne izda noben račun, zato je potrebno, da so takšne evidence verodostojne, tega pogoja pa tožnikove evidence ne izpolnjujejo.
4.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanje, ker davčni organ sploh ni izvajal dokaznega postopka. Davčni organ se ni opredelil do posameznih predloženih listin (izdani računi, poročila upravljalcev delovnih strojev itd.). Posledično je bilo zmotno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Davčni organ je odločitev utemeljil na stališču, da tožnik v mesecu juniju 2020 ni porabil nobenega goriva, kar bi pomenilo, da so tudi izdani računi za opravljene prevozne storitve fiktivni. Tožnikove evidence izkazujejo podatke v času točenja goriva, zato ne gre za "naknadno ustvarjene evidence" kot je to navedeno na strani 9 obrazložitve izpodbijane odločbe. V predmetnem postopku je ostalo nejasno, kaj je sporno glede dokazovanja porabe goriva: ali dejstvo, da tožnik k zahtevku za vračilo trošarine in v postopku nadzora ni predložil lista papirja, ki se je v času točenja goriva v delovne stroje, nahajal v mobilni cisterni; ali da pet delovnih strojev, navedenih na seznamu strojev, ni delalo; ali pa, da nabavljeno gorivo ni bilo porabljeno za delovanje teh delovnih strojev? Če gorivo ni bilo porabljeno za delovanje teh delovnih strojev, potem ni jasno, kako je tožnik s temi stroji lahko opravil storitve, ki jih je zaračunal po izdanih računih, ki jih je predložil skupaj z obračunskimi listi v postopku nadzora. Ker navedenih okoliščin toženka zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljala, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker je izpodbijana odločba v bistvenih elementih neobrazložena, se je ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker toženka v postopku nadzora ni ugotavljala dejanske porabe energentov, ampak le obliko evidenc, tudi ni ugotavljala, ali je bilo gorivo dejansko porabljeno za pogon delovnih strojev, s katerimi tožnik opravlja svojo dejavnost. Toženka bi morala upoštevati 93. člen ZTro-1 in ugotoviti, ali je tožnik v svoji vlogi dokazal, da je izpolnil vse zakonske pogoje. Toženka bi morala izvesti dokazni postopek, v katerem bi morala ugotavljati ali je tožnik v mesecu juniju 2020 uporabljal delovne stroje, ki so navedeni v "Seznamu delovnih strojev" za delo na gradbiščih, ki so navedena v "Seznam gradbišč za mesec junij 2020" in ali je za delo na teh gradbiščih uporabil toliko delovnih ur, kot jih je navedel v evidenci "Specifikacija delovnih ur, poraba goriva po dnevih in lokacija delovanja strojev za mesec junij 2020" ter, ali količine goriva, ki so bile iztočene iz mobilnega pretakališča (cisterne) z volumnom 800 litrov ustrezajo količinam goriva, ki je bilo natočeno v posamezen delovni stroj ter ali ustreza datumom točenja, ki so navedeni na poročilih strojnikov za posamezen delovni stroj. Davčni organ mora izvesti popoln ugotovitveni postopek. Šele tako lahko pride do sklepa o dokazni vrednosti posameznega dokaza. Dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo v konkretnem primeru niso bila pravilno ugotovljena. Davčni organ mora najprej analizirati vsak dokaz posebej, primerjati predložene dokaze med seboj in na koncu ugotovitve sintetizirati. Le tako lahko pride v konkretni zadevi do logičnega sklepa, ki pa mora biti utemeljen v obrazložitvi odločbe, tako da navede razloge, ki so odločilni za presojo dokazov, in sicer ali je predloženi dokaz upošteval. Če ga ni upošteval, mora navesti utemeljene razloge. Prava ali izvorna evidenca, ki je predpisana v 93. členu ZTro-1, pa je tista, na podlagi katere se lahko ugotovi dejanska namenska poraba goriva, za katerega tožnik zahteva vračilo trošarine. Ni jasno, zakaj toženka ne šteje za verodostojne tiste evidence, v katerih so zapisani podatki, ki jih tožnik vpisuje na list papirja, ki se pri točenju goriva v delovni stroj nahaja pri mobilni cisterni. V izpodbijani odločbi ni obrazloženo, katere tožnikove evidence toženka šteje za sprotne. Zakonodajalec v 93. členu Ztro-1 ni uporabil pojma "sprotna evidenca". Glede napake pri vpisovanju podatka o iztočenem gorivu iz mobilne cisterne v rezervoar delovnega stroja CAT 320C je pojasnil, da gre za nenamerno napako, ki je minornega značaja, saj gre za razliko 5 litrov. Tožnik je za posamezni delovni stroj v "Specifikaciji delovnih ur, porabi goriva po dnevih in lokacijah delovanja strojev za mesec junij 2020" evidentiral naslednje podatke: ure delovanja posameznega stroja, količino natočenega goriva v posamezni delovni stroj v litrih, opis gradbenih del, ki jih je izvedel s posameznim strojem ter podpis strojnika. V nadaljevanju na straneh 6 do 8 tožbe podaja obrazložitev o porabi goriva za posamezen delovni stroj za delo, opravljeno v mesecu juniju 2020. Iz priloženih listin po mnenju tožnika jasno izhaja, da je gorivo, ki ga je tožnik v mesecu juniju 2020 iztočil iz mobilne cisterne (volumen 800 litrov) v naslednje delovne stroje: CAT 320 C, CAT 323 D, CAT 323 DLN, HIDROMEK 220 NLC, TAKEUCHI TB 175, ki so navedeni v tabeli "Specifikacija delovnih ur, poraba (natočenega) goriva po dnevih in lokacija delovanja strojev za mesec junij 2020", dokazljivo porabil za pogon teh delovnih strojev na navedenih gradbiščih v okviru opravljanja svoje dejavnosti. Toženka se ne more apriori postaviti na stališče, da bo upoštevala le določene listine (evidence) in ne more izbirati med predloženimi dokazi, brez ustrezne obrazložitve (drugi odstavek 76. člena Zakona o davčnem postopku, v nadaljevanju ZDavP-2). Tožnik je predložil podatke in evidence za vse stroje v času nadzora. Ker pa toženka ni sestavila zapisnika o prevzetih listinah niti zapisnika o izjavi stranke, njene trditve o tem, kaj ji je tožnik predložil oz. kaj je fotografirala, nimajo dokazne vrednosti. Zmotna je ugotovitev davčnega organa, da se evidence, ki jih je tožnik priložil zahtevku ne štejejo za verodostojne le zato, ker so predpisani podatki prepisani iz lista papirja v excel tabelo. Davčni organ bi moral ugotavljati verodostojnost podatkov, česar ni storil. ZTro-1 in Pravilnik ne predpisujeta v kakšni obliki je treba zapisati podatke, niti oblika zapisa ni pomembna za verodostojnost teh podatkov. Davčni organ je pridobival le podatke, ki jih je rabil za sprejetje v naprej sprejete odločitve.
5.V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava tožnik opozarja na namen zakonodajalca, ki izhaja iz gramatikalne razlage 93. člena ZTro-1. Če bi zakonodajalec želel predpisati obveznost "sprotnega vodenja evidenc", kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, bi to tudi jasno navedel. Tudi Pravilnik ne določa obveznosti vodenja "sprotnih evidenc", zato je tolmačenje davčnega organa, da so ustrezne le evidence, ki se fizično nahajajo pri posamezni cisterni, preozko in ne sledi namenu zakonodajalca. Stališče davčnega organa, da ni zagotovljena verodostojnost podatkov, ki se prepišejo v Excel tabelo, četudi je verodostojnost dokazana s komercialnimi in knjigovodskimi listinami, naročili, delovnimi nalogi, je v nasprotju z namenom zakona. Takšna ozka razlaga 93. člena ZTro-1 in 3. člena Pravilnika pa je nedopustna, tako po veljavnih predpisih, kot glede na razlago Sodišča EU. Sklicuje se tudi na sodno prakso SEU v zvezi z obveznostjo držav članic, da z notranjimi procesnimi pravili ne izničijo možnosti posameznikov pri uveljavljanju pravic, ki jih imajo na podlagi pravnega reda EU. Navaja, da ZTro-1 in Pravilnik ne določata oblike in omejitev glede sprotnega vodenja evidenc. Trditev davčnega organa, da tožnik ne zagotavlja sprotnih evidenc, če se podatki iz listov prepišejo v Excel tabelo, nima podlage v 93. členu ZTro-1. Davčni organ ne sme brez zakonske podlage določati dodatnih pogojev za vračilo trošarine. Sodišču predlaga, da na glavni obravnavi izvede dokaze, tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo reši zadevo oziroma podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijano določbo odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
5.V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava tožnik opozarja na namen zakonodajalca, ki izhaja iz gramatikalne razlage 93. člena ZTro-1. Če bi zakonodajalec želel predpisati obveznost "sprotnega vodenja evidenc", kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, bi to tudi jasno navedel. Tudi Pravilnik ne določa obveznosti vodenja "sprotnih evidenc", zato je tolmačenje davčnega organa, da so ustrezne le evidence, ki se fizično nahajajo pri posamezni cisterni, preozko in ne sledi namenu zakonodajalca. Stališče davčnega organa, da ni zagotovljena verodostojnost podatkov, ki se prepišejo v Excel tabelo, četudi je verodostojnost dokazana s komercialnimi in knjigovodskimi listinami, naročili, delovnimi nalogi, je v nasprotju z namenom zakona. Takšna ozka razlaga 93. člena ZTro-1 in 3. člena Pravilnika pa je nedopustna, tako po veljavnih predpisih, kot glede na razlago Sodišča EU. Sklicuje se tudi na sodno prakso SEU v zvezi z obveznostjo držav članic, da z notranjimi procesnimi pravili ne izničijo možnosti posameznikov pri uveljavljanju pravic, ki jih imajo na podlagi pravnega reda EU. Navaja, da ZTro-1 in Pravilnik ne določata oblike in omejitev glede sprotnega vodenja evidenc. Trditev davčnega organa, da tožnik ne zagotavlja sprotnih evidenc, če se podatki iz listov prepišejo v Excel tabelo, nima podlage v 93. členu ZTro-1. Davčni organ ne sme brez zakonske podlage določati dodatnih pogojev za vračilo trošarine. Sodišču predlaga, da na glavni obravnavi izvede dokaze, tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo reši zadevo oziroma podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijano določbo odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
6.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločitve in sodišču predlaga zavrnitev tožbe. Sodišču tudi predlaga, naj predmetno zadevo združi z zadevo, ki se pred sodiščem vodi pod opr. št. I U 713/2022, saj gre za isto stranko, isto pravno podlago in podobno dejansko stanje.
6.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločitve in sodišču predlaga zavrnitev tožbe. Sodišču tudi predlaga, naj predmetno zadevo združi z zadevo, ki se pred sodiščem vodi pod opr. št. I U 713/2022, saj gre za isto stranko, isto pravno podlago in podobno dejansko stanje.
7.Tožena stranka se je v pripravljalni vlogi sklicevala na sodbo tukajšnjega sodišča v zadevi I U 821/2022-15 z dne 28. 10. 2024. Tožena stranka je dopolnila obrazložitev in med drugim navedla, da zaradi uničenja sprotnih evidenc ni jasno, kako je tožnik prišel do podatkov v evidencah. Z ostalimi listinami, ki jih je tožnik priložil, pa excelovih tabel ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka zavrača ugovor, da ni izvedla ugotovitvenega postopka. V delu, ki se nanaša na del izpodbijane odločbe v katerem je bilo tožnikovemu zahtevku ugodeno, predlaga zavrženje tožbe, v zavrnilnem delu pa zavrnitev tožbe.
7.Tožena stranka se je v pripravljalni vlogi sklicevala na sodbo tukajšnjega sodišča v zadevi I U 821/2022-15 z dne 28. 10. 2024. Tožena stranka je dopolnila obrazložitev in med drugim navedla, da zaradi uničenja sprotnih evidenc ni jasno, kako je tožnik prišel do podatkov v evidencah. Z ostalimi listinami, ki jih je tožnik priložil, pa excelovih tabel ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka zavrača ugovor, da ni izvedla ugotovitvenega postopka. V delu, ki se nanaša na del izpodbijane odločbe v katerem je bilo tožnikovemu zahtevku ugodeno, predlaga zavrženje tožbe, v zavrnilnem delu pa zavrnitev tožbe.
K I. točki izreka:
K I. točki izreka:
8.Tožba v delu, ki se nanaša na ugodilni del izpodbijane odločbe, ni dovoljena.
8.Tožba v delu, ki se nanaša na ugodilni del izpodbijane odločbe, ni dovoljena.
9.Tožnik odločbo davčnega organa izpodbija tudi v ugodilnem delu 1. točke in 2. točki izreka, s katerim je davčni organ njegovemu zahtevku za vračilo trošarine ugodil. Ker je tožnik v tem delu s svojim mesečno oddanim zahtevkom uspel, si s tožbo v navedenem obsegu ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zato tožnik v tem delu ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
9.Tožnik odločbo davčnega organa izpodbija tudi v ugodilnem delu 1. točke in 2. točki izreka, s katerim je davčni organ njegovemu zahtevku za vračilo trošarine ugodil. Ker je tožnik v tem delu s svojim mesečno oddanim zahtevkom uspel, si s tožbo v navedenem obsegu ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zato tožnik v tem delu ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
10.V skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v primeru, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, tožbo s sklepom zavrže. Sodišče je zato tožbo v delu, ki se nanaša na ugodilni del 1. in 2. točke izreka izpodbijane odločbe, zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
10.V skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v primeru, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, tožbo s sklepom zavrže. Sodišče je zato tožbo v delu, ki se nanaša na ugodilni del 1. in 2. točke izreka izpodbijane odločbe, zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
K II. točki izreka:
11.V preostalem delu je tožba utemeljena.
K II. točki izreka:
12.V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je davčni organ pravilno in zakonito zavrnil tožnikovo zahtevo za vračilo trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen, za davčno obdobje od 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020 v količini 3.417 litrov, ker ni mogel ugotoviti dejanskega stanja, saj tožnik ni dokazal, da je predložene evidence vodil sproti in pravilno ter, da so podatki v njih verodostojni, zaradi česar jih ni upošteval kot dokaz v postopku (stran 5 obrazložitve izpodbijane odločbe). Posledično po mnenju davčnega organa tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 93. člena ZTro-1 in 3. člena Pravilnika za mesec junij 2020, s čimer pa se tožnik ne strinja in meni, da je davčnemu organu predložil ustrezne dokaze, ki pa jih davčni organ ni presodil.
11.V preostalem delu je tožba utemeljena.
13.Pravno podlago obravnavanega primera določa v relevantnem obdobju veljavni prvi odstavek 93. člena ZTro-1, ki je določal, da za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih (poraba za industrijsko-komercialni namen), imajo kupci - osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do vračila trošarine v višini 50 % povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za pogonski namen v obdobju, za katerega se zahteva vračilo trošarine. V skladu z drugim odstavkom 93. člena ZTro-1 je upravičenec iz prejšnjega odstavka dolžan voditi evidence o nabavi in porabi goriva. Vračilo trošarine uveljavlja na podlagi mesečnega zahtevka za pretekli mesec, ki ga vloži pri davčnem organu, računov o nabavljenem gorivu ter evidence o nabavi in porabi goriva, davčni organ pa lahko zahteva predložitev še drugih dokazil. Upravičenec je dolžan hraniti listine deset let po poteku leta, na katero se listine nanašajo. Prvi odstavek v relevantnem obdobju veljavnega 3. člena Pravilnika pa je določal, da se na računu o nabavljenem gorivu iz drugega odstavka 93. člena zakona poleg podatkov, ki jih zahtevajo drugi predpisi, navedejo: 1. kraj ali druga identifikacija bencinskega servisa ali točilnega mesta, 2. vrsta, količina in cena goriva in 3. datum točenja goriva.
12.V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je davčni organ pravilno in zakonito zavrnil tožnikovo zahtevo za vračilo trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen, za davčno obdobje od 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020 v količini 3.417 litrov, ker ni mogel ugotoviti dejanskega stanja, saj tožnik ni dokazal, da je predložene evidence vodil sproti in pravilno ter, da so podatki v njih verodostojni, zaradi česar jih ni upošteval kot dokaz v postopku (stran 5 obrazložitve izpodbijane odločbe). Posledično po mnenju davčnega organa tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 93. člena ZTro-1 in 3. člena Pravilnika za mesec junij 2020, s čimer pa se tožnik ne strinja in meni, da je davčnemu organu predložil ustrezne dokaze, ki pa jih davčni organ ni presodil.
14.V konkretnem primeru tožnik nabavljenega goriva ni natakal direktno v svoje delovne stroje, temveč najprej v svojo mobilno cisterno (interni bencinski servis), iz nje pa nato v svoje delovne stroje. Tožnik je zahtevku za vračilo trošarine priložil evidence, ki so formalno vsebovale podatke iz tretjega odstavka 3. člena in drugega odstavka 6. člena Pravilnika, kar med strankama ni sporno, vendar pa je prvostopenjski organ ugotovil, da te evidence niso nastale v času točenja goriva iz mobilne cisterne v delovne stroje, ampak kasneje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je davčni organ na podlagi dokumentacije in ugotovitev nadzora ugotovil, da tožnik ne razpolaga s sprotnimi ročnimi evidencami za stroje, navedene na str. 5 obrazložitve izpodbijane odločbe za mesec junij 2020, zaradi česar ni dokazal, da so v postopku predložene evidence nastale s sprotnim pridobivanjem podatkov, da so vodene pravilno in da so podatki v njih resnični, zato jih ni upošteval kot dokaz v postopku. Po mnenju prvostopenjskega in pritožbenega organa upravičenec ob pomanjkanju verodostojnih evidenc, ne more količine porabljenega goriva dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi (stran 6 obrazložitve odločbe pritožbenega organa).
13.Pravno podlago obravnavanega primera določa v relevantnem obdobju veljavni prvi odstavek 93. člena ZTro-1, ki je določal, da za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih (poraba za industrijsko-komercialni namen), imajo kupci - osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do vračila trošarine v višini 50 % povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za pogonski namen v obdobju, za katerega se zahteva vračilo trošarine. V skladu z drugim odstavkom 93. člena ZTro-1 je upravičenec iz prejšnjega odstavka dolžan voditi evidence o nabavi in porabi goriva. Vračilo trošarine uveljavlja na podlagi mesečnega zahtevka za pretekli mesec, ki ga vloži pri davčnem organu, računov o nabavljenem gorivu ter evidence o nabavi in porabi goriva, davčni organ pa lahko zahteva predložitev še drugih dokazil. Upravičenec je dolžan hraniti listine deset let po poteku leta, na katero se listine nanašajo. Prvi odstavek v relevantnem obdobju veljavnega 3. člena Pravilnika pa je določal, da se na računu o nabavljenem gorivu iz drugega odstavka 93. člena zakona poleg podatkov, ki jih zahtevajo drugi predpisi, navedejo: 1. kraj ali druga identifikacija bencinskega servisa ali točilnega mesta, 2. vrsta, količina in cena goriva in 3. datum točenja goriva.
15.Tožnik je v postopku ugovarjal, da iz seznanitve in tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja kakšen dokazni postopek je davčni organ izvedel. Poleg tega se tudi ni opredelil do predloženih dokumentov. Davčni organ v postopku nadzora ni ugotavljal dejanske porabe energentov, ampak se je osredotočil le na obliko evidenc, ne pa na njihovo vsebino. Tožnik tudi ugovarja, da mora zavrnitev zahtevka temeljiti na celoviti presoji vseh okoliščin primera in dokazov, ki so bili zbrani in ne le na podlagi "sprotne evidence". Po presoji sodišča tožnik upravičeno ugovarja, da je davčni organ v predmetni zadevi bistveno kršil določbe upravnega postopka, ker se ni opredelil do dokazov, ki jih je tožnik pravočasno predlagal v pripombah na seznanitev. Posledično je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Davčni organ je svojo odločitev utemeljil z dejstvom, da v konkretni zadevi ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja o porabi energentov za industrijsko-komercialni namen, za davčno obdobje od 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020, ker tožnik ni dokazal, da je predložene evidence vodil sproti, ter da so podatki v njih verodostojni, pri čemer pa se ni dokazno ocenil vseh, s strani tožnika pravočasno predloženih listinskih dokazov, ker po mnenju prvostopenjskega in tudi pritožbenega organa upravičenec ob pomanjkanju verodostojnih evidenc, ne more količine porabljenega goriva dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi. Po presoji sodišča pa tudi za davčni (upravni) postopek velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden in so dokazi vsebinsko presojeni, ne pa obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal, še preden so bili dokazi izvedeni. 1 Dav0dni organ se je v predmetni zadevi vnaprej opredelil o dokazni vrednosti in potencialnem vplivu to7Enikovih dokazov na kon0dno dokazno oceno, za kar pa nima zakonske podlage. Gre za vnapre1njo dokazno oceno, ki pa ni dovoljena. Do dokaznih predlogov strank v postopku se mora dav0dni organ opredeliti in jih dokazno presoditi, 0de se podani pravo0dasno, substancirano in se z njimi dokazuje relevantna dejstva, pri 0derem imajo vsa dokazna sredstva enako dokazno mo0d. Ko stranka v dav0dnem postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je ve0d kot samo golo zatrjevanje, je dav0dni organ dol7En predlagani dokaz izvesti in ne sme 7Ei vnaprej zavrniti dokaznih predlogov.
14.V konkretnem primeru tožnik nabavljenega goriva ni natakal direktno v svoje delovne stroje, temveč najprej v svojo mobilno cisterno (interni bencinski servis), iz nje pa nato v svoje delovne stroje. Tožnik je zahtevku za vračilo trošarine priložil evidence, ki so formalno vsebovale podatke iz tretjega odstavka 3. člena in drugega odstavka 6. člena Pravilnika, kar med strankama ni sporno, vendar pa je prvostopenjski organ ugotovil, da te evidence niso nastale v času točenja goriva iz mobilne cisterne v delovne stroje, ampak kasneje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je davčni organ na podlagi dokumentacije in ugotovitev nadzora ugotovil, da tožnik ne razpolaga s sprotnimi ročnimi evidencami za stroje, navedene na str. 5 obrazložitve izpodbijane odločbe za mesec junij 2020, zaradi česar ni dokazal, da so v postopku predložene evidence nastale s sprotnim pridobivanjem podatkov, da so vodene pravilno in da so podatki v njih resnični, zato jih ni upošteval kot dokaz v postopku. Po mnenju prvostopenjskega in pritožbenega organa upravičenec ob pomanjkanju verodostojnih evidenc, ne more količine porabljenega goriva dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi (stran 6 obrazložitve odločbe pritožbenega organa).
16.Upravnemu organu ni potrebno izvajati dokazov, ki so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. 2 Zavrnitev dokaznih predlogov strank se ne sme pretvoriti v vnapre1njo dokazno oceno, kot je po presoji sodi1da storil dav0dni organ v obravnavanem primeru. To7Enik s predlaganimi dokaznimi sredstvi ni dokazoval dejstev, ki bi bila 7ee dokazana, temve0d nasprotna dejstva. V vsakem primeru pa se mora dav0dni organ do predlaganih dokazov stranke konkretno opredeliti. 0De jih zavrne, mora biti zavrnitev dokaznega predloga konkretno obrazlo7Eena in ne sme ostati zgolj na abstraktni ravni, saj je sicer stranki onemogo0Deno u0Dev0Devanje pravice do prito7Ebe. Stranki mora biti v tudi v dav0dnem postopku zagotovljena pravica navajati dejstva in predlagati dokaze, kot tudi mo7Enost, da se izjavi o ugotovitvah dav0dnega organa organa ter o rezultatih dokazovanja. Dav0dni organ mora o tem, katera dejstva 6teje za dokazana, odlo0Diti po svojem prepri0Danju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka, kar mora izhajati tudi iz obrazlo7Eitve upravnega akta.
15.Tožnik je v postopku ugovarjal, da iz seznanitve in tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja kakšen dokazni postopek je davčni organ izvedel. Poleg tega se tudi ni opredelil do predloženih dokumentov. Davčni organ v postopku nadzora ni ugotavljal dejanske porabe energentov, ampak se je osredotočil le na obliko evidenc, ne pa na njihovo vsebino. Tožnik tudi ugovarja, da mora zavrnitev zahtevka temeljiti na celoviti presoji vseh okoliščin primera in dokazov, ki so bili zbrani in ne le na podlagi "sprotne evidence". Po presoji sodišča tožnik upravičeno ugovarja, da je davčni organ v predmetni zadevi bistveno kršil določbe upravnega postopka, ker se ni opredelil do dokazov, ki jih je tožnik pravočasno predlagal v pripombah na seznanitev. Posledično je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Davčni organ je svojo odločitev utemeljil z dejstvom, da v konkretni zadevi ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja o porabi energentov za industrijsko-komercialni namen, za davčno obdobje od 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020, ker tožnik ni dokazal, da je predložene evidence vodil sproti, ter da so podatki v njih verodostojni, pri čemer pa se ni dokazno ocenil vseh, s strani tožnika pravočasno predloženih listinskih dokazov, ker po mnenju prvostopenjskega in tudi pritožbenega organa upravičenec ob pomanjkanju verodostojnih evidenc, ne more količine porabljenega goriva dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi. Po presoji sodišča pa tudi za davčni (upravni) postopek velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden in so dokazi vsebinsko presojeni, ne pa obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal, še preden so bili dokazi izvedeni. 1 Dav0dni organ se je v predmetni zadevi vnaprej opredelil o dokazni vrednosti in potencialnem vplivu to7Enikovih dokazov na kon0Dno dokazno oceno, za kar pa nima zakonske podlage. Gre za vnapre1njo dokazno oceno, ki pa ni dovoljena. Do dokaznih predlogov strank v postopku se mora dav0dni organ opredeliti in jih dokazno presoditi, 0E se podani pravoDasno, substancirano in se z njimi dokazuje relevantna dejstva, pri emer imajo vsa dokazna sredstva enako dokazno mo0D. Ko stranka v dav0dnem postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je ve0D kot samo golo zatrjevanje, je dav0dni organ dol7En predlagani dokaz izvesti in ne sme Ei vnaprej zavrniti dokaznih predlogov.
17.Po presoji sodi1da je odlo0Ditev dav0dnega organa v obravnavanem primeru preuranjena, saj bi moral dav0dni organ vpogledati v predlagane listine, ki jih je to7Enik predlagal pravo0dasno, substancirano ter je z njimi dokazoval relevantna dejstva ali pa jih ustavno skladno zavrniti. Dav0dni organ bi moral vse predlo7Eene dokaze dokazno presoditi, saj mora v ugotovitvenem postopku konkretno ugotoviti vsa relevantna dejstva, ki jih lahko stranka dokazuje z vsemi dokaznimi sredstvi in pri tem upo61tevati vsa na0Dela dav0dnega in upravnega postopka (7. 0Dlen in 9. 0Dlen ZUP). V navedenem obsegu bi zato moral to7Eniku omogo0Diti dokazovanje z uporabo vseh dokaznih sredstev in jih tudi konkretno dokazno presoditi, vklju0Dno z ugotovitvami nadzora, kar mora izhajati iz obrazlo7Eitve upravnega akta. Stranka ima pravico, da se postopka aktivno udele7Euje in v njem varuje svoje pravice in pravne interese. Glede na navedeno je bil v predmetni zadevi dokazni postopek bistveno pomanjkljiv, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, ki se je zato ne da preizkusiti, kar vse utemeljeno graja tudi to7Enik. Posledi0Dno je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Podana je bistvena kr61itev dolo0Db upravnega postopka iz 7. to0Dke drugega odstavka 237. 0Dlena ZUP v zvezi z 2. in 3. to0Dko prvega odstavka 27. 0Dlena ZUS-1.
16.Upravnemu organu ni potrebno izvajati dokazov, ki so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. 2 Zavrnitev dokaznih predlogov strank se ne sme pretvoriti v vnapre1njo dokazno oceno, kot je po presoji sodi610Da storil dav0dni organ v obravnavanem primeru. To7Enik s predlaganimi dokaznimi sredstvi ni dokazoval dejstev, ki bi bila Ei bila dokazana, temve0D nasprotna dejstva. V vsakem primeru pa se mora dav0dni organ do predlaganih dokazov stranke konkretno opredeliti. 0E jih zavrne, mora biti zavrnitev dokaznega predloga konkretno obrazloEena in ne sme ostati zgolj na abstraktni ravni, saj je sicer stranki onemogoDeno u0Dinkovito uresniDevanje pravice do pritoEbe. Stranki mora biti v tudi v dav0dnem postopku zagotovljena pravica navajati dejstva in predlagati dokaze, kot tudi mo7Enost, da se izjavi o ugotovitvah dav0dnega organa organa ter o rezultatih dokazovanja. Dav0dni organ mora o tem, katera dejstva 1teje za dokazana, odloDiti po svojem prepriDanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka, kar mora izhajati tudi iz obrazloEitve upravnega akta.
18.Po povedanem je sodi1de to7Bi ugodilo in izpodbijano odlo0Dbo v zavrnilnem delu odpravilo na podlagi 3. in 2. to0Dke prvega odstavka 64. 0Dlena ZUS-1 ter zadevo v navedenem obsegu v skladu s tretjim in 0Detrtim odstavkom istega 0Dlena ZUS-1 vrnilo dav0dnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral dopolniti dokazni postopek ob upo61tevanju napotkov iz obrazlo7Eitve te sodbe ter ponovno odlo0Diti.
17.Po presoji sodi610Da je odloDitev dav0Dnega organa v obravnavanem primeru preuranjena, saj bi moral dav0dni organ vpogledati v predlagane listine, ki jih je to7Enik predlagal pravoDasno, substancirano ter je z njimi dokazoval relevantna dejstva ali pa jih ustavno skladno zavrniti. Dav0dni organ bi moral vse predloEene dokaze dokazno presoditi, saj mora v ugotovitvenem postopku konkretno ugotoviti vsa relevantna dejstva, ki jih lahko stranka dokazuje z vsemi dokaznimi sredstvi in pri tem upo1tevati vsa na0Dela dav0Dnega in upravnega postopka (7. 0Dlen in 9. 0Dlen ZUP). V navedenem obsegu bi zato moral toEniku omogoDiti dokazovanje z uporabo vseh dokaznih sredstev in jih tudi konkretno dokazno presoditi, vkljuDno z ugotovitvami nadzora, kar mora izhajati iz obrazloEitve upravnega akta. Stranka ima pravico, da se postopka aktivno udeleEuje in v njem varuje svoje pravice in pravne interese. Glede na navedeno je bil v predmetni zadevi dokazni postopek bistveno pomanjkljiv, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, ki se je zato ne da preizkusiti, kar vse utemeljeno graja tudi toEnik. Posledično je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Podana je bistvena kr61itev doloDb upravnega postopka iz 7. to0Dke drugega odstavka 237. 0Dlena ZUP v zvezi z 2. in 3. to0Dko prvega odstavka 27. 0Dlena ZUS-1.
19.Ker je sodi1de izpodbijano odlo0Dbo odpravilo 7Ee zaradi predhodno navedenih bistvenih kr61itev dolo0Db postopka, se do ostalih to7Bbenih ugovorov ni opredeljevalo.
20.To7Enka je sodi1u tudi predlagala, naj predmetno zadevo zdru7Ei z zadevo, ki se pred sodi1em vodi pod opr. 61t. I U 713/2022, saj gre za isto stranko, isto pravno podlago in podobno dejansko stanje. Sodi1e navedenemu predlogu ni sledilo, saj v skladu z dolo0dbo prvega odstavka 42. 0Dlena ZUS-1 nanj ni vezano.
18.Po povedanem je sodi610Da toEbi ugodilo in izpodbijano odloDbo v zavrnilnem delu odpravilo na podlagi 3. in 2. to0Dke prvega odstavka 64. 0Dlena ZUS-1 ter zadevo v navedenem obsegu v skladu s tretjim in 0Detvrtim odstavkom istega 0Dlena ZUS-1 vrnilo dav0dnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral dopolniti dokazni postopek ob upo1tevanju napotkov iz obrazloEitve te sodbe ter ponovno odloDiti.
21.V zvezi s to7Enikovim sklicevanjem na sodbo tukaj1ega sodi1a I U 821/2022-9 z dne 28. 10. 2024, ki se nana61a na vra0Dilo tro1arine po 93. 0lenu ZTro-1, sodi1e pojasnjuje, da je bila v navedeni zadevi izdana odlo0Dba v lo0Denem upravnem postopku, zato navedena odlo0Ditev ne more vplivati na odlo0Ditev v konkretni zadevi.
19.Ker je sodi610Da izpodbijano odloDbo odpravilo 7Ee zaradi predhodno navedenih bistvenih kr61itev doloDb postopka, se do ostalih toEbenih ugovorov ni opredeljevalo.
22.Sodi1e je v zadevi odlo0Dilo brez glavne obravnave, saj je bilo 7Ee na podlagi to7Be, izpodbijanega akta ter upravnih spisov o0Ditno, da je potrebno to7Bi ugoditi in izpodbijano odlo0Dbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. 0lena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udele7Eenec (prva alineja drugega odstavka 59. 0lena ZUS-1).
20.To7Enka je sodi610Du tudi predlagala, naj predmetno zadevo zdruEi z zadevo, ki se pred sodi610Dom vodi pod opr. 61t. I U 713/2022, saj gre za isto stranko, isto pravno podlago in podobno dejansko stanje. Sodi610De navedenemu predlogu ni sledilo, saj v skladu z dolodbo prvega odstavka 42. 0Dlena ZUS-1 nanj ni vezano.
23.Ker je sodi1e to7Bi ugodilo, je to7Enik v skladu z dolo0dbo tretjega odstavka 25. 0lena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in na0Din obravnavanja zadeve upravi0Den do povra0Dila stro1Kov postopka v pav1Alnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stro1Kov to7Bniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V zadevi ni bil opravljen narok za glavno obravnavo, to7Enika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato je po drugem odstavku 3. 0lena Pravilnika upravi0Den do povra0Dila stro1Kov v vi1Ini 285,00 EUR, ob upo61tevanju 22 % DDV pa v skupni vi1Ini 347,70 EUR. To7Enka je stro1Ke dolEna povrniti v roku 15 dni od vro0Ditve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stro1Kov postopka te0Dejo od poteka roka za njihovo prostovoljno pla0Dilo (prvi odstavek 299. 0lena Obligacijskega zakonika - OZ). Pla0Dana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolEnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).
21.V zvezi s toEnikovim sklicevanjem na sodbo tukaj1njega sodi610Da I U 821/2022-9 z dne 28. 10. 2024, ki se nanaEa na vra0Dilo tro1arine po 93. 0Clenu ZTro-1, sodi610De pojasnjuje, da je bila v navedeni zadevi izdana odloDba v lo0Denem upravnem postopku, zato navedena odloDitev ne more vplivati na odloDitev v konkretni zadevi.
-------------------------------
22.Sodi610De je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo 7Ee na podlagi toBe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov o0Ditno, da je potrebno toBi ugoditi in izpodbijano odloDbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. 0Dlena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udele7Eenec (prva alineja drugega odstavka 59. 0Dlena ZUS-1).
1
23.Ker je sodi610De toBi ugodilo, je toEnik v skladu z dolodbo tretjega odstavka 25. 0Dlena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in na0Din obravnavanja zadeve upraviDen do povra0Dila stro1kov postopka v pav61alnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stro1kov toBniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V zadevi ni bil opravljen narok za glavno obravnavo, toEnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato je po drugem odstavku 3. 0Dlena Pravilnika upraviDen do povra0Dila stro1kov v vi61ini 285,00 EUR, ob upo1tevanju 22 % DDV pa v skupni vi61ini 347,70 EUR. ToEnka je stro1ke dol7Ena povrniti v roku 15 dni od vroDitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stro1kov postopka te0Dejo od poteka roka za njihovo prostovoljno pla0Dilo (prvi odstavek 299. 0Dlena Obligacijskega zakonika - OZ). Pla0Dana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dol7Enosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).
Primerjaj Sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017.
-------------------------------
2
Primerjaj Sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 233/2014 z dne 3. 3. 2016.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o trošarinah (2016) - ZTro-1 - člen 93, 93/1, 93/2 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 164, 164/1, 164/2 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 27, 27/1, 27/1-2, 27/1-3
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.