Jedro

Po večinski praksi Vrhovnega sodišča zgolj morebitna možnost združitve dveh postopkov ni razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je na Okrožno sodišče v Celju zoper toženca vložila tožbo, ki se obravnava pod opr. št. P 564/2014 in s katero zahteva primarno ugotovitev ničnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja med zakoncema, ki sta ga toženca sklenila 22. 8. 2013 in izbris zemljiškoknjižnih vpisov, ki temeljijo na tem sporazumu, podredno pa je zahtevala sodbo, da navedeni sporazum nima pravnega učinka v razmerju do tožeče stranke v delu, kolikor je potrebno za poplačilo njenih terjatev do dolžnika prvega toženca F. H. Že v tožbi je tožeča stranka pojasnila, da nepremičnine, ki so predmet sporazuma ležijo na območju Okrožnih sodišč v Ljubljani, Celju, Kranju in Krškem in predlagala v konkretni zadevi delegacijo pristojnosti iz Okrožnega sodišča v Celju na Okrožno sodišče v Ljubljani. Naknadno je predlog za delegacijo še dopolnila z obvestilom Vrhovnemu sodišču, da je po vložitvi tožbe v obravnavani zadevi vložila tudi tožbe pri Okrožnem sodišču v Ljubljani (I P 1958/2014), pri Okrožnem sodišču v Kranju (I P 442/2014) in pri Okrožnem sodišču v Krškem (I P 132/2014) in s predlogom, naj za obravnavanje vseh zadev kot krajevno pristojno določi Okrožno sodišče v Ljubljani. Meni, da je delegacija pristojnosti z drugih okrožnih sodišč na Okrožno sodišče v Ljubljani potrebna zaradi zagotovitve možnosti združitve vseh zadev v skupno obravnavanje skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V zvezi z vprašanjem, ali je predvidena združitev več pravd, ki tečejo pri različnih sodiščih, lahko temelj za delegacijo iz razlogov smotrnosti se sklicuje na sklep I R 83/2000. V konkretnem primeru se z vsemi štirimi tožbami uveljavlja ugotovitev ničnosti sporazuma o delitvi premoženja med zakoncema, s katerim je prvi toženec svoje premoženje prenesel na drugo toženko, ter ugotovitev neveljavnosti na tem sporazumu temelječih zemljiškoknjižnih vpisov. Z združitvijo zadev bi se pospešilo njihovo obravnavanje, zmanjšali bi se stroški in zagotovilo enotno obravnavanje vprašanja ničnosti pravnih poslov, sklenjenih v identičnih okoliščinah (takih pravnih poslov sta toženca sklenila še nekaj), zagotovila pa se bo tudi enotna rešitev pravnega vprašanja, do katerega se sodna praksa še ni opredelila, to je do vprašanja aktivne legitimacije upnika, ki je uspel z ničnostnim zahtevkom, za izbrisno tožbo po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Razlog, da se delegacija predlaga prav na Okrožno sodišče v Ljubljani je tudi v tem, da to sodišče že obravnava tožbo proti M. J. in A. J., ki sta na enak način in v identičnih časovnih okoliščinah kot toženca skrivala svoje premoženje pred tožečo stranko.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Sodišče lahko združi v skupno obravnavanje več pravd iz razlogov, navedenih v 300. členu ZPP. Združi lahko samo tiste pravde, ki tečejo pred istim sodiščem. Ni pa tega dolžno storiti. Po večinski praksi Vrhovnega sodišča zgolj morebitna možnost združitve dveh postopkov ni razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.(1)

4. Neutemeljen predlog za delegacijo zadeve P 564/2014 Okrožnega sodišča v Celju na Okrožno sodišče v Ljubljani je Vrhovno sodišče zavrnilo. O predlogih za delegacijo zadev I P 442/2014 Okrajnega sodišča v Kranju in I P 132/2014 Okrožnega sodišča v Krškem, ni odločilo, ker mu ta predloga v okviru navedenih zadev še nista bila predložena v odločitev.

Op. št. (1): Glej sklepe III R 18/2013, III R 26/2001, I R 60/2002.