8. 1. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Sindikata vojakov Slovenije, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa mag. Peter Kos, odvetnik v Kopru, na seji 8. januarja 2015

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 46/13 in 50/14), tretjega odstavka 58. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07) in Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uradni list RS, št. 71/08, 78/08 in 85/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Predlagatelj izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe predpisov in uveljavlja kršitve členov 2, 14, 15, 49, 76 in 153 Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani zakonski določbi razveljavi, Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (v nadaljevanju Uredba) pa odpravi.

Izpodbijani Uredbi očita, da ne ureja plačnega položaja civilnih oseb Slovenske vojske (v nadaljevanju civilne osebe), ki po njegovem mnenju opravljajo istovrstna dela oziroma so podvržene enakim delovnim pogojem, nevarnostnim ter vojaški disciplini kot vojaške osebe, za katere sicer velja Uredba. Zatrjuje, da so zaradi izključitve iz Uredbe civilne osebe prikrajšane za nekatere dodatke, ki so jim pripadali pred prevedbo, oziroma, ki so v 49.b členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) določeni za plačno podskupino C4. To naj bi bilo razvidno iz plačilnih list, ki jih prilaga, ter iz priložene primerjave med prevedbo delovnih mest v plačnih skupinah J in C4. Uredbi očita neskladje s 14. členom Ustave in s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (Uradni list FLRJ, MP, št. 3/61, in Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92). Podane naj bi bile tudi kršitve 4., 5. in 6. točke I. dela, 5. točke prvega odstavka ter drugega odstavka 4. člena in 4. točke 6. člena Evropske socialne listine (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – MESL). Kršen naj bi bil tudi Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZObr), ki naj bi med pripadnike Slovenske vojske uvrščal tudi civilne osebe. Zatrjevano prikrajšanje civilnih oseb naj bi bilo tudi v neskladju z 49. členom Ustave. Uredba, v zvezi s katero reprezentativni sindikati naj ne bi mogli podati mnenja v postopku njenega sprejemanja, naj bi bila tudi v neskladju z 10. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in nasl. – ZDR) in s četrtim odstavkom 16. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in nasl. – ZJU).

Izpodbijani Uredbi očita predlagatelj tudi prenizko določitev plačnih razredov večine formacijskih dolžnosti, katerih plačni razredi so določeni z Uredbo. V zvezi s tem pojasnjuje, da je posameznim pripadnikom Slovenske vojske že ob prevedbi pripadel višji plačni razred od plačnega razreda, ki ga je, upoštevaje dejanska napredovanja, dosegel do prevedbe. S tem naj bi bila tem posameznikom odvzeta možnost napredovanja za enako število plačnih razredov, kot lahko sicer napredujejo drugi zaposleni v javni upravi.

Predlagatelj navaja, da pripadniki Slovenske vojske nimajo sodnega varstva zoper podzakonske akte, kot je izpodbijana Uredba. Drugi odstavek 13. člena ZSPJS in tretji odstavek 58. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (v nadaljevanju ZSSloV) naj bi zato pomenila nedopustno kršenje pravic vojaških in civilnih oseb do neposrednega uresničevanja človekovih pravic iz 15. člena Ustave.

Predlagatelj opozarja tudi na po njegovem mnenju nezakonit oziroma protiustaven način sprejemanja formacij, ki v Slovenski vojski nadomeščajo sistemizacijo. V zvezi s tem tudi navaja, da naj bi bila podana kolizija med drugim odstavkom 89. člena ZObr, ki nalaga sprejetje sistemizacij, ter drugim odstavkom 13. člena ZSPJS in tretjim odstavkom 58. člena ZSSloV, ki se opirata na formacije. Navedenega neskladja naj ne bi bilo mogoče razrešiti z običajnimi metodami razlage, hkrati pa naj bi to pomenilo kršitev 2. člena v zvezi s 14. in 153. členom Ustave.

B.

Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le, če so ogrožene pravice delavcev. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izkazan.

Predlagatelj kot neskladno z Ustavo izpostavlja, da izpodbijana Uredba ne ureja plačnega položaja civilnih oseb Slovenske vojske. Zatrjuje, da so zaradi izključitve iz Uredbe civilne osebe prikrajšane za nekatere dodatke k plači. Neuvrstitev delovnih mest civilnih oseb v Uredbo sama po sebi ne more pomeniti ogroženosti pravic delavcev v smislu v prejšnji točki navedene določbe ZUstS. Za plačni položaj teh delavcev, kot jedro spora v tej zadevi, je namreč pomembnejša kot vrsta sama vsebina aktov, s katerimi so urejena ta vprašanja. Bistvene z vidika ogroženosti pravic delavcev bi lahko bile zato kvečjemu navedbe predlagatelja o dejanskem prikrajšanju v zvezi z nekaterimi dodatki, ki bi se po mnenju predlagatelja civilnim osebam morali upoštevati ob prevedbi. To pa so očitki, ki se neposredno ne nanašajo na izpodbijano Uredbo, temveč na akte, s katerimi so bila dejansko prevedena delovna mesta civilnih oseb in ki jih lahko predlagatelj izpodbija v za to predvidenih postopkih pred rednimi sodišči. Tudi sicer gre v zvezi z navedbami o prikrajšanosti glede dodatkov le za pavšalne očitke, s katerimi predlagatelj ne more izkazati ogroženosti pravic delavcev. Iz navedb predlagatelja namreč ne izhaja dovolj jasno niti to, ali predlagatelja moti le neupoštevanje dodatkov ob sami prevedbi po 49.a do 49.c členu ZSPJS ali pa morda tudi siceršnja ureditev dodatkov k plači za civilne osebe po novem plačnem sistemu. Prav tako ni dovolj jasno, na katere dodatke sploh se ti očitki dejansko nanašajo, in v zvezi s tem tudi ne, v čem naj bi bilo sporno razlikovanje med civilnimi osebami in vojaškimi osebami.

O ogroženosti pravic delavcev tudi ni mogoče govoriti na podlagi navedb predlagatelja o prikrajšanju posameznih vojaških oseb v zvezi z napredovanjem, ki naj bi bilo posledica prenizke uvrstitve njihovih delovnih mest v plačne razrede. Okoliščina, ki jo kot sporno izpostavlja predlagatelj, in sicer to, da navedene osebe po prevedbi ne bodo več mogle napredovati za tolikšno število plačnih razredov, za katerega je sicer mogoče napredovati na takšnih delovnih mestih, ker so bile že ob sami prevedbi uvrščene v višji plačni razred od izhodiščnega plačnega razreda njihovega delovnega mesta, namreč ne more pomeniti ogroženosti pravic delavcev.

Ogroženosti pravic delavcev predlagatelj prav tako ni izkazal z očitki, naslovljenimi na izpodbijani določbi ZSPJS in ZSSloV. Očitki o neskladju teh določb s 15. členom Ustave, ker zoper Uredbo naj ne bi bilo sodnega varstva, so do te mere nejasni, da jih Ustavno sodišče niti ni moglo presojati. Očitki o koliziji izpodbijanih določb ZSPJS in ZSSloV z drugim odstavkom 89. člena ZObr in posledični protiustavnosti pa so neutemeljeni. Drugi odstavek 13. člena ZSPJS sploh ne napotuje na ureditev s formacijo. Tretji odstavek 58. člena ZSSloV in drugi odstavek 89. člena ZObr pa se nanašata na urejanje različnih vprašanj. Medtem ko se tretji odstavek 58. člena ZSSloV nanaša na urejanje nekaterih vprašanj plačnega položaja zaposlenih v Slovenski vojski, se na podlagi drugega odstavka 89. člena ZObr s sistemizacijo in formacijo določijo delovna mesta, za katere se lahko sklene delovno razmerje na obrambnem področju brez javne objave.

Glede na navedeno predlagatelj ni izkazal ogroženosti pravic delavcev. Zato je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik