Jedro

Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Sodišče sme za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, med drugim tudi, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen. Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku glede koristi otroka upošteva mnenje centra za socialno delo, kadar ga pridobi v skladu z določbami zakona, ki ureja nepravdni postopek.

Izrek

1.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

2.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe.

2.Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Izrecno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču.

Navaja, da je predlagala, da se stiki med mld. hčerjo A. A. in nasprotnim udeležencem začasno izvajajo pod nadzorom, ker A. A. trenutno stike zavrača in je v veliki stiski, če bi morala stike z očetom izvajati. Stališče sodišča, da ni razlogov za uvedbo stikov pod nadzorom, temelji na nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, ker niso bile upoštevane vse trditve in dokazni predlogi predlagateljice. Iz sklepa ne izhaja, da bi sodišče posluš¡alo posnetke, ki jih je predlogu predložila predlagateljica, in iz katerih izhaja, kako krčevito deklica zavrača stike in je njena stiska resnično akutna. Predlagateljica stikov pod nadzorom ni predlagala zaradi neizpolnjenih obljub nasprotnega udeleženca ali zaradi tega, ker je deklica v oskrbi partnerke nasprotnega udeleženca, ampak zato, da se zaradi A. A. popolnega zavračanja stikov le-ti ponovno vzpostavijo preko stikov pod nadzorom, saj predlagateljica upa, da bo nasprotni udeleženec na ta način s hčerjo vzpostavil ustrezen odnos in se bo lahko prešlo nazaj na izvajanje nenadzorovanih osebnih stikov. Zaradi odklanjanja stikov se pri deklici kažejo vedenjske težave in stiske, ki se izražajo v obliki joka, jeze, skrivanja, udarjanja predlagateljice ipd. Sodišče bi moralo v zadevi skladno z 98. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 143. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) obvezno pridobiti mnenje centra za socialno delo. Brez tega mnenja sodišče ne more odločiti. Tudi zaradi tega je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in predlog za izdajo začasne odredbe preuranjeno zavrnjen. Ni si mogoče predstavljati, na kakš¡en drug način naj se A. A. v njeni stiski v zvezi s stiki sploh pomaga. Poleg tega bi moralo sodišče, če meni, da stiki pod nadzorom niso ustrezen ukrep, izreči drugačno začasno odredbo, saj je osnovno vodilo načelo otrokove koristi. Sodišče ni vezano na izrek predlaganega ukrepa, izreče lahko milejši ali strožji ukrep od predlaganega. Sodišče lahko tudi po uradni dolžnosti oblikuje začasno odredbo, ki bo dosegla ustrezen namen. Z vprašanjem, kaj naj se ukrene, da bi stiska in odklanjanje stikov prenehala, se sodišče sploh ni soočilo. Neutemeljeno je tudi stališče, da če bi bila deklica res tako akutno ogrožena zaradi izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem, bi sodišče že v postopku II N 181/2023 izdalo začasno odredbo. To le potrjuje, da sodišče v tej zadevi ni prebralo spisov in posluš¡alo posnetkov, saj iz predloga izhaja, da se zadeve glede stikov še dodatno zapletajo od konca leta 2024, kar je po zaključku omenjenega postopka. V zadevi II N 181/2023 tudi ni bilo obravnavano vprašanje stikov, ampak predlog tukajšnjega nasprotnega udeleženca za predodelitev hčere in za znižanje preživnine. Nabor situacij, ko se lahko izda začasna odredba o stikih pod nadzorom, ni omejen, saj sme sodišče na podlagi 162. člena DZ za varstvo koristi otroka izreči katerokoli začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka. V konkretnem primeru je takš¡en namen mogoče doseči z začasno odredbo o stikih pod nadzorom, saj je pomembna tudi vloga strokovne osebe, ki udeležence pripravi na stik in s svetovalnim delom udeležencem pomaga pri ponovni vzpostavitvi stikov. Tega namena sodišče ni vzelo na znanje, predlog je očitno povsem narobe razumelo. Zavrnitev predloga predstavlja tudi poseg v ustavno pravico predlagateljice in mld. A. A. do družinskega življenja, in sicer tako v smislu materialnopravnih jamstev kot v smislu ustavnih procesnih jamstev, ki izhajajo iz ustavne pravice do družinskega življenja. Starševska pravica ima korelat v dolžnosti države, da staršem pomaga pri varstvu in vzgoji otrok. Soočanje z otrokovo stisko zaradi odklanjanja stikov zato ne more biti prepuščeno zgolj predlagateljici, temveč mora država zagotoviti potrebno podporo, v konkretnem primeru v obliki začasne odredbe, katere namen je ponovna vzpostavitev stikov in za katero se predvideva, da bo razreš¡ila otrokovo stisko. Z zavrnitvijo predloga je bilo poseženo tudi v procesni vidik predlagateljičine in A. A. pravice do družinskega življenja in v pravico do poštenega obravnavanja v postopku. Dejstvo, da zadostuje že verjetnost, ne pomeni, da sodišču ni treba ugotavljati, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe in da lahko o predlogu odloči brez izvajanja dokazov.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Udeleženca sta starša mladoletne A. A., rojene ... 2017. Pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu sta 24. 8. 2020 v postopku IV P 301/2017 sklenila sodno poravnavo, na podlagi katere je bila deklica zaupano v varstvo in vzgojo predlagateljice, med nasprotnim udeležencem in deklico pa je bil določen potek stikov, upoštevaje različna starostna obdobja deklice. Določeni so bili pogosti stiki. S sklepom istega sodišča II N 181/2023 z dne 2. 10. 2024 je bil zavrnjen (1) predlog nasprotnega udeleženca (tam predlagatelja) za zaupanje mld. A. A. v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, določitev stikov in plačila preživnine, (2) spremenjeni predlog za zaupanje mld. A. A. očetu, določitev stikov z materjo in plačilo preživnine in (3) predlog za izdajo začasne odredbe za spremembo stikov, določenih s sodno poravnavo z dne 24. 8. 2020.

5.Dne 6. 2. 2025 je mati predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se stiki z mld. A. A. očetu začasno omejijo tako, da potekajo samo pod nadzorom strokovnega delavca v prostorih pristojnega centra za socialno delo, in sicer v trajanju ene ure tedensko.

6.Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Sodišče sme za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka (prvi odstavek 162. člena DZ), med drugim tudi, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen (163. člen DZ).

7.Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da okoliščine, ki jih navaja predlagateljica, ne upravičujejo izdaje začasne odredbe za določitev stikov pod nadzorom oziroma da takšna oblika stikov ni ustrezna rešitev.

8.Pritožnica utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh okoliščin oziroma obravnavalo vseh njenih trditev, s katerimi je utemeljevala izrek predlaganega ukrepa.

9.Izhodišče sodišča prve stopnje o namenu stikov pod nadzorom CSD je sicer pravilno1, vendar je treba pritrditi pritožbi, da v predlogu niso bile zatrjevane le tiste okoliščine, na katere je odgovorjeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (puščanje deklice v oskrbi partnerke in staršev nasprotnega udeleženca, neizpolnjene obljube, odrekanje prevoza na tekmovanje). Zatrjevano je bilo tudi, da je deklica zaradi odklanjanja stikov ogrožena, ker je s tem preokupirana, da se pri njej kažejo vedenjske težave in stiske in da je ukrep predlagan, da se ponovno vzpostavijo stiki s pomočjo strokovne osebe, kar bi v nadaljevanju pripeljalo do izvajanja nenadzorovanih stikov. S tem v zvezi pritožba tudi utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče pridobiti mnenje centra za socialno delo.

10.Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku glede koristi otroka upošteva mnenje centra za socialno delo, kadar ga pridobi v skladu z določbami zakona, ki ureja nepravdni postopek (drugi odstavek 143. člena DZ). Kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišče glede koristi otroka pridobi mnenje centra za socialno delo (prvi odstavek 98. člena ZNP-1). To velja tudi v postopku izdaje začasne odredbe.

11.Namen poročil CSD je razjasnitev dejanskih vprašanj2, ravno tistih, ki so v predmetnem postopku ostale neraziskane, zlasti, ali izvajanje stikov mld. A. A. trenutno res spravlja v tako stisko, da je psihično izčrpana in s tem trenutno akutno ogrožena ter kaj je izvor njene stiske. Zaradi strokovnega znanja in izkušenj bo CSD glede na ugotovitve lahko kompetentno ocenil, ali je predlagani ukrep primeren za odpravo ovir pri izvrševanju stikov oziroma ali se lahko te ovire odpravijo na kak drug ustrezen način.

12.Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.O stroških postopka bo odločeno s končno odločitvijo.

-------------------------------

1Sodišče prve stopnje je uvodoma pojasnilo, da je izvajanje stikov pod nadzorom CSD primerna oblika v primerih konkretne ogroženosti ali (verjetno izkazanega ali celo že dokazanega) psiho-fizičnega nasilja (sum spolne zlorabe, pretepanje, alkoholizem in druge odvisnosti ... ); če gre za pomoč staršem, na primer kadar je roditelj nesposoben ali manj zmožen samostojno izvajati stik (duševna bolezen, duševna motnja, duševna manj razvitost roditelja ... ); kot prehodno obdobje za ponovno vzpostavitev stikov po daljši prekinitvi.

2Sodba VSRS II Ips 682/2007 z dne 8. 11. 2007.