Fotografiranje otrokovih zob

Datum

24.04.2025

Številka

07121-1/2025/509

Kategorije

Informiranje posameznika, Privolitev, Varnost osebnih podatkov, Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navajate, da je v ambulanti zdravnica z mobilnim telefonom vašemu 15-letnemu sinu fotografirala zobe brez predhodnega vprašanja. Razlog za fotografiranje bi naj bilo to, .... Takrat ste bili z njim v ambulanti in bi vas lahko poklicala, da vam pokaže. Zanima vas, ali je s tem kršila Zakon o varstvu osebnih podatkov.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zdravnik mora imeti za obdelavo osebnih podatkov primerno pravno podlago skladno s 6. oz. kadar gre za posebne vrste osebnih podatkov (npr. podatki povezani z zdravjem), 9. členom Splošne uredbe. Če je fotografiranje delov telesa s strokovnega vidika utemeljeno za zagotavljanje zdravstvene oskrbe pacienta, se jih lahko zbira in za ta namen obdeluje brez posebne privolitve pacienta. Privolitev pacienta je potrebna v primeru, ko gre za obdelavo osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene obravnave.

IP meni, da z vidika posegov v zasebnost, zakonitosti obdelave in ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov, ni primerno fotografiranje z lastnim mobilnim telefonom. Prav tako bi moral vsak zdravstveni delavec pred vsakim zbiranjem osebnih podatkov posameznika ustrezno seznaniti z informacijami po 13. členu Splošne uredbe (npr. podati mu mora informacije o namenih ter pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov; uporabnikih osebnih podatkov; obdobju hrambe osebnih podatkov; pravicah posameznika, itd.). Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pri vsakokratni zdravstveni obravnavi spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja, ob upoštevanju medicinske doktrine. V tem smislu se opisana praksa ne zdi primerna, ne glede na to ali je zbiranje osebnih podatkov zakonito ali ne.

Fotografiranje vašega otroka brez vašega soglasja lahko pomeni poseg v širšo zasebnost posameznika, kar pa bi lahko uveljavljali pred pristojnimi sodišči.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Glede podobnega vprašanja kot je vaše, je IP že izdal nezavezujoče mnenje v zadevi št. 07120-1/2020/137 z dne 1. 3. 2020 in (smiselno) mnenje št. 0712-165/2006/2 z dne 17. 9. 2006. Mnenja IP so dostopna s pomočjo iskalnikov na: www.ip-rs.si/vop.

Uvodoma pojasnjujemo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe oz. skladno z drugim odstavkom 9. člena Splošne uredbe, v kolikor gre za posebne vrste osebnih podatkov, npr. v zvezi z zdravjem. V citiranem mnenju št. št. 07120-1/2020/137 smo pojasnili, da v kolikor je fotografiranje delov telesa s strokovnega vidika utemeljeno za zagotavljanje zdravstvene oskrbe pacienta, gre za »klasične« zdravstvene podatke, ki se jih lahko zbira in za ta namen obdeluje brez posebne privolitve pacienta. Za to gradivo veljajo enaka pravila, kot za vse druge zdravstvene podatke ali zdravstveno dokumentacijo. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) v okviru nabora osnovne zdravstvene dokumentacije sicer ne zajema fotografij, vendar IP meni, da se fotografije lahko zbirajo oz. obdelujejo, če so v zvezi z zdravstveno obravnavo. Prav tako IP meni, da je glede na določbe Zakona o pacientovih pravicah privolitev potrebna v primeru obdelave osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene obravnave (zakon je namreč v tem delu nejasen).

Nadalje pojasnjujemo, da skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe pomenijo osebni podatki katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. V primeru, da vaš sin na tej fotografiji ni razpoznaven, potem ne moremo govoriti o osebnih podatkih, ki bi bili v povezavi z določenim oz. določljivim posameznikom in se v tem primeru Splošna uredba in ZVOP-2 ne uporabljata.

IP nadalje poudarja, da z vidika posegov v zasebnost, zakonitosti obdelave in ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov, ni primerno fotografiranje z lastnim mobilnim telefonom. Prav tako bi moral vsak zdravstveni delavec pred vsakim zbiranjem osebnih podatkov (tudi pred fotografiranjem) posameznika ustrezno seznaniti z informacijami po 13. členu Splošne uredbe (npr. podati mu mora informacije o namenih ter pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov; uporabnikih osebnih podatkov; obdobju hrambe osebnih podatkov; pravicah posameznika, itd.). Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pri vsakokratni zdravstveni obravnavi spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja, ob upoštevanju medicinske doktrine. V tem smislu se opisana praksa ne zdi primerna, ne glede na to ali je zbiranje osebnih podatkov zakonito ali ne.

Pojasnjujemo tudi, da lahko predstavlja fotografiranje širši poseg v zasebnost. Pojasnjujemo, da se z določbami ZVOP-2 ne varuje zasebnost posameznika v širšem smislu, kot to npr. zagotavlja 35. člen Ustave Republike Slovenije, pač pa se varuje zgolj tisti del t.i. informacijske zasebnosti, ki jo zagotavlja 38. člen Ustave RS. Z ZVOP-2 in Splošno uredbo se namreč varujejo le tisti osebni podatki, ki so avtomatizirano obdelani ter tisti osebni podatki, ki se vodijo v zbirkah osebnih podatkov ali pa so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe.

Tudi če bi v tem primeru šlo za osebne podatke, bi bila verjetno pristojnost IP izključena (podatki se ne vodijo v zbirki oz. ne gre za avtomatizirano obdelavo), kar pa ne pomeni, da nimate na razpolago drugega pravnega varstva. Namreč, posameznik lahko v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, med katere nedvomno sodi tudi poseg v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave Republike Slovenije, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, ko je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

Fotografiranje vašega otroka brez vaše privolitve pa lahko nadalje, odvisno od konkretnih okoliščin, nakazuje na sum storitve kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja po 138. členu veljavnega Kazenskega zakonika (KZ-1). Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog (prizadete osebe) in se poda pri pristojni policijski postaji oz. pristojnem državnem tožilstvu.

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – ZNUNBZ, 18/23 – ZDU-1O, 84/23 – ZDOsk-1 in 112/24 – ZDIUZDZ.

[2]Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS.

[3]Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.

[4]Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23.