Jedro

S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, se naložena obveznost glede odstranitve nelegalno zgrajenega objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja le prisilno izvršuje in se torej o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v pravice stranke ali njene pravne koristi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje s 1. točko izreka na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/06in 107/2009 – odl. US) zavrglo tožničino tožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote N.m. - inšpekcijske pisarne B. z dne 21. 1. 2010. Z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe. S sklepom o dovolitvi izvršbe je organ prve stopnje v 1. točki izreka ugotovil, da je 2. točka izreka odločbe gradbenega inšpektorja z dne 21. 3. 2008, postala izvršljiva 26. 6. 2008, in odločil, da se dovoljuje njena izvršba po drugi osebi, v 2. točki izreka pa je odločil, da je tožnica dolžna izvršiti v inšpekcijski odločbi odrejeno dejanje do 31. 3. 2010, sicer bo v nasprotnem primeru prisilno izvršbo opravilo pooblaščeno podjetje. Tožena stranka je z odločbo z dne 24. 2. 2010, tožničino pritožbo zoper navedeni sklep o dovolitvi izvršbe zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje tožničino tožbo zavrglo, ker akt, ki ga tožnica izpodbija, ni akt iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1, posledično pa je zavrglo tudi tožničin predlog za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1. 3. Tožnica vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi bistvene kršitve določb postopka o upravnem sporu, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo in odločanje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim pa ni bilo poseženo v tožničine pravice, obveznosti oziroma pravne koristi. O njeni obveznosti, ki temelji na materialnem predpisu, je bilo namreč odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo z dne 21. 3. 2008, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). S sklepom o dovolitvi izvršbe se tako tožnici glede na to, da Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sklep o dovolitvi izvršbe skladen z izvršilnim naslovom, naložena obveznost glede odstranitve nelegalno zgrajenega objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja le prisilno izvršuje in se torej o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njene pravice ali pravne koristi.

7. Tožnica v tožbi kot tudi v pritožbi ne zatrjuje, da bi sporni objekt odstranila in bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena, niti ne zatrjuje nobenega konkretnega posega v svoje pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč podaja ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo z dne 21. 3. 2008 ter da v zvezi z zemljiščem parc. št. 15 poteka lastninska pravda, ki je v postopku revizije. Te navedbe pa ne morejo vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi iz razlogov, ki jih je že izčrpno navedlo sodišče prve stopnje, ko je zavrnilo tožničine smiselno enake tožbene navedbe.

8. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba proti tožnici kot inšpekcijskemu zavezancu, ker ta ni izpolnila naloženih obveznosti, ne sodi.

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in tožbo zavrglo.

10. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, je obstoj dopustne tožbe v upravnem sporu procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, po katerem sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z njegovo izvršitvijo tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Glede na to, da je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, je zato posledično tudi pravilno zavrglo tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe. Tožena stranka in sodišče prve stopnje pa sta tožnici pojasnila, da bo o predlogu za odložitev izvršbe, podanem v upravnem postopku, odločil upravni organ prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 293. člena ZUP.

11. Glede na to, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.