Jedro

Predlagatelj v pritožbi ne more uspešno zahtevati več, kot je predlagal in s čimer nasprotni udeleženec do pritožbe niti ni bil seznanjen, to je popolnega odvzema poslovne sposobnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom L.K. delno odvzelo poslovno sposobnost glede razpolaganja z invalidnino ter večjimi vsotami denarja in glede skrbi za svoje zdravje.

Zoper sklep se pritožuje Center za socialno delo. Navaja, da lahko mladoletnik star petnajst let, razpolaga s svojim osebnim dohodkom. Nasprotni udeleženec tega ni sposoben in ocenjujejo, da mu je poslovno sposobnost potrebno vzeti v celoti. Nujno ga je potrebno namestiti v poseben socialni zavod, kjer bo strokovno voden in usmerjan, kjer bo imel pri jemanju zdravil nadzor in bo deležen potrebnih vzpodbud. Sam je do situacije popolnoma nekritičen in neuvideven. Prilagajo tudi kopijo dopisa psihiatra.

Drugopis pritožbe je bil vročen nasprotnemu udeležencu po skrbnici za poseben primer, vendar na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Na predlagateljev predlog je sodišče vodilo postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca. V okviru tega postopka je sodišče imenovalo izvedenca psihiatra in zaslišalo nasprotnega udeleženca ter njegove starše. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka, zlasti glede na ugotovitve izvedenca (ki v dopolnitvi izvedeniškega mnenja predlaga delni odvzem poslovne sposobnosti) je sodišče ugotovilo, da je nasprotni udeleženec nagnjen k nesmotrnemu trošenju denarnih sredstev, da je nekritičen do svojega zdravstvenega stanja in je podana konkretna in neposredna nevarnost oziroma ogroženost njegovih interesov. Sodišče mu je zato delno odvzelo poslovno sposobnost. Ugodilo je torej predlogu predlagatelja. Neutemeljeno se sedaj predlagatelj pritožuje, da bi sodišče moralo odvzeti poslovno sposobnost nasprotnemu udeležencu v celoti. Predlagatelj namreč takega predloga sploh ni podal, pač pa je podal predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti, zaradi česar je bil tak postopek tudi voden, nasprotni udeleženec pa je v skladu s tem tudi postopal. Predlagatelj v pritožbi ne more uspešno zahtevati več, kot je predlagal in s čimer nasprotni udeleženec niti ni bil seznanjen (do pritožbe). Prav tako pa navedbe predlagatelja in ugotovitve na podlagi izvedenega dokaznega postopka ne pripeljejo do zaključka, ki bi narekoval odvzem poslovne sposobnosti v celoti.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP(1)).

(1) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 73/2007-UPB. 3 in 45/2008