Jedro

Zaslišanje storilca pomeni uresničitev njegove ustavne pravice (29. člen Ustave) do izjave, je njegova procesna pravica in je lahko omejena samo z zakonom (takšna izjema je tudi drugi odstavek 69. člena ZP-1). Vsled navedenemu je v primeru, ko sodišče prve stopnje sodbo izda brez zaslišanja storilca, potrebno argumentirano obrazložiti pogoje, ki jih določa drugi odstavek 69. člena ZP-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) ter izpodbijani plačilni nalog (PN) z dne 25. 7. 2021 po uradni dolžnosti spremenilo glede pravne kvalifikacije prekrška tako, da je storilca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 3. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP, glede izrečene sankcije tako, da je storilcu za navedeni prekršek izreklo globo v višini 250,00 EUR, glede kazenskih točk pa sankcije ni spremenilo, glede pravne kvalifikacije drugega prekrška pa tako, da je storilca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, v preostalem delu je storilčevo ZSV kot neutemeljeno zavrnilo ter storilcu v plačilo naložilo stroške postopka, in sicer sodno takso v skupnem znesku 165 EUR, k plačilu katere ga bo pozval prekrškovni organ.

2.Navedeno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija storilec iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da storilca zasliši.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje izdalo brez da bi storilca pred tem zaslišalo.

5.Storilec v pritožbi zatrjuje, da sodišče ni niti v enem delu prisluhnilo njegovim argumentom, prav tako pa ga ni zaslišalo, da bi lahko pojasnil, kaj vse je šlo v povezavi s PN z dne 25. 7. 2021 narobe. Pri tem sodišču očita, da ni imelo potrpljenja z njegovim zdravstvenim stanjem.

6.Po določbi 69. člena v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 mora biti storilec zaslišan o tistem, česar je obdolžen, preden se izda sodba o prekršku. Le

če pravilno povabljeni storilec ne pride k zaslišanju in izostanka ne opraviči

, lahko po drugem odstavku navedenega člena sodišče izreče sodbo o prekršku tudi brez njegovega zaslišanja, (vendar le)

kadar spozna, da zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev.

7.Odločitev o izdaji sodbe brez zaslišanja storilca je sodišče prve stopnje utemeljilo z naslednjimi dejstvi: (-) da je bil storilec predhodno večkrat vabljen na narok, (-) da je podal večkratna opravičila, s katerimi je opravičeval svoj izostanek zaradi zdravstvenega stanja, (-) da je sodišče preverilo pri osebni zdravnici in ugotovilo, da je storilec sicer v polnem bolniškem staležu, vendar pa je glede na naravo bolezni sposoben priti na sodišče, (-) da je bil v vabilu skladno z drugim odstavkom 115. člena ZP-1 opomnjen, da bo sodba o prekršku izdana tudi brez njegovega zaslišanja, če se vabilu ne bo odzval ter (-) da pravilno vabljeni storilec kljub opozorilom ni prišel na narok za zaslišanje. V posledici tega je zaključilo, da se storilec z večkratnim opravičevanjem in sklicevanjem na zdravstveno stanje, ki očitno ni tako, da ne bi mogel priti na sodišče, očitno izmika prihodu na sodišče in zavlačuje postopek, zato je štelo, da mu ni bila v ničemer kršena njegova pravica do obrambe ter izvajanja dokazov v njegovo korist.

8.Zaslišanje storilca pomeni uresničitev njegove ustavne pravice (29. člen Ustave) do izjave, je njegova procesna pravica in je lahko omejena samo z zakonom (takšna izjema je tudi drugi odstavek 69. člena ZP-1). Vsled navedenemu je v primeru, ko sodišče prve stopnje sodbo izda brez zaslišanja storilca, potrebno argumentirano obrazložiti pogoje, ki jih določa drugi odstavek 69. člena ZP-1.

9.Izpodbijana sodba ne vsebuje argumentacije, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da zaslišanje storilca za pravilno odločitev ni potrebno. Zato je obremenjena s kršitvijo po 3. točki prvega odstavka 155. členu ZP-1

Glej: VS RS Sodba IV Ips 36/2022, VSRS Sodba IV Ips 26/2016, VSRS Sodba IV Ips 106/2012, VSRS Sodba IV Ips 106/2012.

9.saj zaključka o obstoju okoliščin iz drugega odstavka 69. člena ZP-1 ob izostanku navedenih razlogov v izpodbijani sodbi ni, storilec pa v predmetnem postopku pred izdajo sodbe o prekršku ni bil zaslišan.

10.Ob navedenem je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi storilca ugodilo in ker glede na njeno naravo izkazane kršitve določb postopka o prekršku pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1). Ker se ostale pritožbene trditve nanašajo na očitek zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, na njih pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj to v predmetnem postopku ni dopusten pritožbeni razlog (drugi odstavek 66. člena ZP-1).

11.V ponovljenem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje ali storilca zaslišati ali pa prepričljivo obrazložiti oziroma ugotoviti vse okoliščine po drugem odstavku 69. člena v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1.

12.Ob smiselni uporabi četrtega odstavka 392. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 67. člen ZP-1 je senat pritožbenega sodišča ob reševanju pritožbe odločil, da se zadeva vrne v ponovno odločanje pred drugega okrajnega sodnika.

-------------------------------

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 69, 69/2, 155, 155/1, 155/1-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.