Jedro

Pri tožniku gre za 30 % telesno okvaro, ki je nastala, ko tožnik še ni bil obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan. Sodišče je pravilno izpostavilo, da po drugem odstavku 6. člena ZPIZ-2 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 23. 9. 2022 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 4. 5. 2022 ter na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Hkrati je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik. Opozarja, da mu je bila že od leta 1994 s strani invalidske komisije toženca napačno postavljena diagnoza shizofrenija. Ne soglaša z opredelitvijo vzroka invalidnosti v bolezni shizofrenije kot edinega vzroka invalidnosti I. kategorije. Pri tožniku gre za poškodbe in deformacije na skeletu, nezdravljene okužbe, lažne diagnoze in terapije. Zdravstveni pregled za vpoklic za služenje vojaškega roka in pred prvo zaposlitvijo je opravil brez posebnosti. S postavitvijo diagnoze shizofrenije so mu bile kršene ustavne pravice. Ker tožniku borelioza, ki jo je dobil pri kmečko gozdarskih delih, ni bila pravilno zdravljena z antibiotiki, je prišlo do ohromelosti. Namesto, da bi ugotovili, da gre pri tožniku za posledice okužbe z boreliozo, so ga napačno invalidsko upokojili zaradi shizofrenije, česar zdravstvena dokumentacija ne potrjuje. Zaradi deformiranih sklepov, okončin, hrbteničnih vretenc in hude boleče paraliziranosti, mu je potrebno priznati 89 % telesno okvaro ob invalidski upokojitvi leta 1994, invalidnino in odškodnino po Zakonu o obligacijskih razmerjih. Vzrok invalidnosti je borelioza in ne shizofrenija.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Neutemeljen mora ostati osrednji pritožbeni očitek o nepravilni opredelitvi vzroka nastanka invalidnosti I. kategorije, saj invalidnost ni bila predmet ne predsodnega postopka ne sodnega postopka. Tožnik je bil zaradi paranoidne shizofrenije v I. kategorijo invalidnosti razvrščen 12. 5. 1994. 6. Predmet predsodnega upravnega postopka in posledično sodnega postopka je priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Neutemeljena je pritožbena trditev, da gre pri tožniku zaradi prebolele borelioze leta 1994 za 89 % telesno okvaro kot posledico poklicnega vzroka. Da pri tožniku ne gre za telesno okvaro v višini 89 % kot posledice prebolele borelioze, ki jo je dobil pri kmečko gozdarskih opravilih, je sodišče razumljivo obrazložilo v 9. točki obrazložitve sodbe, ko je dokazno ocenilo ugotovitve izvedenskega organa. Izvedenski organ je argumentirano pojasnil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje telesne okvare po VII. poglavju spodnji ud; B funkcijske motnje; motnje kolčnega sklepa, ne pogojev po 3. točki e) tega poglavja. Pri tožniku tudi ni prišlo do popolne izgube funkcije enega segmenta lumbalne regije kot je opredeljeno v VIII. poglavju hrbtenice, kar so potrdile klinične meritve v okviru ortopedskega pregleda sklepov, ki so izrazito prizadeti.1 Sodišče se je povsem pravilno oprlo na ugotovitev izvedenskega organa, da je borelioza sistemska bolezen, ki sicer lahko vpliva na gibljivost, vendar ne v tožnikovem primeru, saj je bilo v času ocenjevanja izkazano, da obstaja le 30 % telesna okvara zaradi prikrajšave noge, ki je nastala kot posledica poškodbe izven dela pri starosti 4 let. Takrat je bil le zdravstveno zavarovan po starših. Pri tožniku gre za 30 % telesno okvaro, ki je nastala, ko tožnik še ni bil obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan. Sodišče je pravilno izpostavilo, da po drugem odstavku 6. člena ZPIZ-2 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje.

7. Ključno je, da tožniku ne more biti priznana pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki je nastala pred zavarovanjem. Tretji odstavek 144. člena ZPIZ-1 je namreč jasen. Nenazadnje je sodišče presodilo tudi morebitni obstoj pogojev za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro glede na 2. alinejo prvega odstavka 144. člena ZPIZ-1. 8. Sodišče je imelo v izvedenskem mnenju dovolj strokovno prepričljivo podlago za pravni zaključek, da pri tožniku niso podani pogoji za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Izvedenski organ je bil ustrezno strokovno sestavljen iz specialistov, v katero specialnost sodijo tožnikova obolenja, pri čemer se je izvedenski organ s tožnikovim zdravstvenim stanjem seznanil tako iz medicinske dokumentacije kot iz osebnega pregleda, ko je opravil potrebne meritve.

9. Ostali pritožbeni očitki o kršitvi ustavnih pravic so zgolj pavšalni in pritožbeno sodišče nanje ne more niti ni dolžno odgovarjati.

10. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Gibljivost kolka je pokazala, da gre pri tožniku za simetrično gibljivost, ki je lahko različna od drugih ljudi, kar pa pomeni, da ni normalna za njega.