Jedro

Ker ne gre za koneksno tožbo, ki bi bila vložena po začetku stečajnega postopka, do atrakcije krajevne pristojnosti v danem primeru ne more priti.

Izrek

V tej zadevi je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu se je s sklepom z dne 3. 4. 2014 izreklo za krajevno nepristojno za sojenje v tej zadevi in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ker se v tej zadevi vodi stečajni postopek nad tožečo stranko, zato je na podlagi 63. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), izključno krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je sodišče, ki opravlja stečajni postopek.

2. Po stališču Okrožnega sodišča v Ljubljani je relevantna določitev pristojnosti ob vložitvi tožbe, ko se pristojnost ustali, zato je za sojenje še vedno krajevno pristojno sodišče, ki je zadevo odstopilo naslovnemu sodišču. 3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

4. V tej zadevi se je postopek pričel 5. 12. 2011 z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Izvršilno sodišče je 6. 12. 2011 izdalo sklep o izvršbi, po ugovoru dolžnika pa je 29. 3. 2012 sklep o izvršbi razveljavilo v dovolilnem delu in odločilo, da bo v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Novem mestu kot stvarno in krajevno pristojno sodišče. Stečajni postopek nad tožečo stranko se je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1498/2011 z dne 4. 5. 2012 začel 4. 5. 2012. 5. ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvršilnega postopka oziroma med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni ali stečajni postopek, oziroma sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek, oziroma sodišče, na območju katerega se opravlja upravna izvršba.

6. V sklepu I R 70/2001 z dne 18. 10. 2001 je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da načelo perpetuiranja pristojnosti, ki izvira med drugim iz načela ekonomičnosti postopka, upošteva dejstvo vložene tožbe, kar zadeva procesno področje, v tem smislu, da ob vložitvi tožbe pristojno sodišče ostane pristojno do konca postopka, čeprav se razmere, ki vplivajo na krajevno pristojnost, spremenijo. Le takrat, ko že teče stečajni postopek, ta "pritegne" pravdni postopek, ki se začne med stečajnim postopkom ali zaradi njega. V obravnavanem primeru se je izvršilni postopek, ki je sedaj del pravdnega postopka, pričel pred uvedenim stečajnim postopkom. Ker se krajevna pristojnost sodišča po 63. členu ZPP določi le takrat, kadar so nastali učinka začetka stečajnega postopka pred vložitvijo tožbe, je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

7. Zveza s stečajnim postopkom pa je podana, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Takšna zveza obstaja zlasti, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in zato upnik uveljavlja terjatev v pravdnem postopku (1). Taka situacija v predmetni zadevi prav tako ni podana.

8. Ker ne gre za koneksno tožbo, ki bi bila vložena po začetku stečajnega postopka, do atrakcije krajevne pristojnosti v danem primeru ne more priti. Drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se bo predmetni pravdni postopek hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred ljubljanskim sodiščem, ki vodi stečaj nad toženo stranko, pa iz predloga za prenos pristojnosti ni razbrati (2).

9. Višje sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev o predmetni zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

(1) VS RS Sklep III R 26/2006 z dne 3. 10. 2006. (2) tako tudi VS RS Sklep III R 11/2012 z dne 17. 4. 2012.