Jedro

Obnovitveni razlog po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem) je subsidiarne narave (in ga dolžnik ne more uveljavljati v predlogu za obnovo postopka, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljan v prejšnjem postopku). Ker nepravilno vročitev sklepa o izvršbi dolžnik v predmetni zadevi uveljavlja tudi v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in ker sodišče prve stopnje o tem predlogu še ni odločilo, uveljavljanje istih navedb tudi v predlogu za obnovo postopka že iz tega razloga v tem trenutku ni dovoljeno, saj primarno pravno sredstvo za odpravo zatrjevanih nepravilnosti pri vročanju predstavlja predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

Po stališču teorije in obsežne sodne prakse nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka pa lahko kršitev uveljavlja v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa z dne 5. 1. 2024 (sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka in sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje) potrdita.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovorov na dolžnikovi pritožbi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanima sklepoma z dne 5. 1. 2024 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za obnovo postopka in zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklepa se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnik, ki predlaga ugoditev pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka tako, da se ugotovi, da je predlog za obnovo dovoljen, da se ga vsebinsko obravnava in se mu ugodi ter se zadevo odstopi pristojnemu sodišču v nadaljnjo obravnavo. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa predlaga, naj višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma naj samo odloči o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje.

3. Upnik v odgovorih na obe pritožbi predlaga njuno zavrnitev in priglaša stroške obeh odgovorov.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Višje sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje 11. 10. 2023 na upnikov predlog zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sklep je bil dolžniku vročen 13. 10. 2023 in je postal pravnomočen in izvršljiv 25. 10. 2023 (glej potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 31. 10. 2023).

7. Dolžnik je 13. 11. 2023 vložil predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi, 20. 11. 2023 pa še predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi. V predlogih za obnovo postopka, vrnitev v prejšnje stanje in razveljavitev potrdila o pravnomočnosti je kot bistveno uveljavljal napačno vročitev sklepa o izvršbi (navedel je, da imata pooblastilo za sprejem sodnih pisanj pri dolžniku, ki je pravna oseba, le direktor in prokurist, ki sta bila v trenutku vročanja v Turčiji oziroma Bosni in Hercegovini, ostali zaposleni, ki so bili prisotni, pa imajo le pooblastilo za sprejem preostale navadne pošte, ne pa tudi za sprejem sodnih in ostalih priporočenih pisanj). Meni, da je ugovorni rok zamudil iz opravičenega razloga, zaradi napačnega vročanja s strani sodišča. 8. Sodišče prve stopnje je dolžnikov predlog za obnovo postopka s prvim izpodbijanim sklepom z dne 5. 1. 2024 zavrglo kot nedovoljen. Višje sodišče odločitev sprejema kot pravilno, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče. 9. V predlogu za obnovo postopka dolžnik uveljavlja obnovitveni razlog po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem). Ta obnovitveni razlog je glede na prvi odstavek 395. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ subsidiarne narave (in ga dolžnik ne more uveljavljati v predlogu za obnovo postopka, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljan v prejšnjem postopku). Ker nepravilno vročitev sklepa o izvršbi dolžnik v predmetni zadevi uveljavlja tudi v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in ker sodišče prve stopnje o tem predlogu še ni odločilo, uveljavljanje istih navedb tudi v predlogu za obnovo postopka že iz tega razloga v tem trenutku ni dovoljeno, saj primarno pravno sredstvo za odpravo zatrjevanih nepravilnosti pri vročanju predstavlja predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.1

10. V pritožbi ponovljene navedbe o nepravilnostih pri vročanju se ob pojasnjenem izkažejo za nerelevantne za presojo pravilnosti odločitve o predlogu za obnovo postopka, zahteve po vsebinski obravnavi tega predloga pa za neutemeljene.

11. Z drugim izpodbijanim sklepom z dne 5. 1. 2024 je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tudi ta odločitev je pravilna.

12. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje dolžnik po prej pojasnjenem uveljavlja nepravilnost vročitve sklepa o izvršbi, s takimi navedbami pa v okviru tega pravnega sredstva ne more uspeti oziroma so take navedbe za presojo predloga za vrnitev v prejšnje stanje nerelevantne. Po stališču teorije2 in obsežne sodne prakse3 nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka pa lahko kršitev uveljavlja v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče. Nasprotno pritožbeno vztrajanje, da napačno postopanje sodišča pri vročanju predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je ob obrazloženem neutemeljeno.

13. Po vsem pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovi neutemeljeni pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa z dne 5. 1. 2024 (sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka in sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnik z odgovoroma na dolžnikovi pritožbi ni pripomogel k rešitvi zadeve, zato stroške odgovorov krije sam (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. VSRS Sklep II Ips 309/2010 z dne 21. 10. 2010. 2 Galič, A., v: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 476. 3 Prim. VSRS Sodba II Ips 53/2003 z dne 22. 1. 2004, VSL sklep I Cpg 1658/2013 z dne 11. 12. 2013, VSL sklep I Ip 1537/2016 z dne 13. 7. 2016, VSL Sklep I Cpg 773/2020 z dne 16. 12. 2020, VSL Sklep II Ip 930/2021 z dne 7. 7. 2021, VSL Sklep I Cpg 153/2022 z dne 10. 5. 2022, VSL Sklep I Cp 807/2022 z dne 31. 5. 2022, VSL Sklep II Cp 775/2022 z dne 9. 6. 2022, VSL Sklep II Cp 1858/2022 z dne 19. 12. 2022 in številne druge.