Jedro

Tožnik v predpisanem roku ni plačal davčnega dolga družbe, ki je bila na podlagi prvega odstavka 425. člena ZGD-1 po skrajšanem postopku brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra. Izbrisana pravna oseba je ob izbrisu imela zapadle in neplačane davčne obveznosti, ki so razvidne iz seznama izvršilnih naslovov. Ni sporno, da je bil tožnik 30% imetnik poslovnega deleža izbrisane družbe, drugi družbenik pa je bil imetnik 70% poslovnega deleža. Sporno med strankami postopka je, ali je tožnik kot samo 30% imetnik poslovnega deleža, glede na izdani Sklep o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, solidarno odgovoren za celotno plačilo obveznosti družbe. Sodišče ugotavlja, da je po prenehanju družbe na takšen način obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe razvidna iz 3. točke tega sklepa. Zakonska solidarna obveznost družbenikov izhaja iz prvega in tretjega odstavka 425. člena ZGD-1 in 47. člena ZDavP-2.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo Davčnega urada Celje je odločeno, da se dolžniku A.A., kot ustanovitelju oziroma družbeniku izbrisane pravne osebe po skrajšanem postopku B. d.o.o., opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki znašajo na dan 11. 3. 2014: glavnica 4.705,84 EUR; zamudne obresti do 11. 3. 2014 790,04 EUR; stroški prejšnjih davčnih izvršb 165,00 EUR; stroški davčne izvršbe 25 EUR; skupaj znaša davčni dolg 5.685,88 EUR. Davčni organ navaja, da so obveznosti razvidne iz priloženega seznama izvršilnih naslovov številka DT 42918-45857/2014-1 04-3401-02 z dne 11. 3. 2014, ki je sestavni del tega sklepa. V nadaljevanju navaja, pri katerih bančnih ustanovah se davčna izvršba opravi, katerih sredstev ne zajema in dolžnost ravnanja bančne ustanove glede obveščanja izvajalca plačilnega prometa.

2. V obrazložitvi davčni organ navaja določbe 425. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki se nanašajo na prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih obveznosti družbe. Po drugem odstavku tega člena lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev, ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Izbris pravne osebe je bil objavljen dne 8. 11. 2012. Drugi odstavek 425. člena ZGD-1 določa, da so za obveznosti delničarji odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem. Družbenika navedene družbe sta bila C.C. in A.A. Skupnost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe sta prevzela ta dva družbenika kot je to razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Celju Srg 2012/45870 z dne 8. 11. 2012. V nadaljevanju davčni organ navaja potek davčne izvršbe z obvestilom o neplačanem davku in posledice neporavnanih obveznosti. Določba člena 143 Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) določa, kdaj davčni organ začne davčno izvršbo. V nadaljevanju še navaja določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na plačilo zamudnih obresti in način obračunavanja stroškov davčne izvršbe.

3. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega davčnega organa ter še navaja, da ni sporno, da je bil pritožnik v izbrisani družbi družbenik s 30% deležem. 47. člen ZDavP-2 določa, da če je več davčnih zavezancev dolžno izpolniti isto davčno obveznost, so zavezanci solidarno odgovorni za izpolnitev davčne obveznosti (solidarni davčni zavezanci). Vsak od njih je zavezan izpolniti celotno davčno obveznost, ki se s tem šteje za izpolnjeno. Sorazmerni del dolga lahko zahteva od drugega družbenika v zato predvidenih postopkih, v davčnem postopku pa razmerja med pritožnikom in drugim družbenikom izbrisane družbe niso predmet pristojnosti.

4. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne uporabe materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka. V uvodu navaja potek postopka z izdanimi odločbami. Izpodbijani sklep je nezakonit in v nasprotju z ustavno odločbo U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012. Ne glede na to, pa nista upoštevani 2. in 3. točka Sklepa o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku Srg 2012/37756 z dne 25. 9. 2012, ki določa, da je tožnik imetnik 30% poslovnega deleža, drugi družbenik pa je imetnik 70% poslovnega deleža. S tem prevzemata obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe v tem deležu. Že zato je davčna izvršba nepravilna.

5. Glede prej navedene ustavne odločbe še navaja, da oba upravna organa nista upoštevala določb Zakona o postopkih za uveljavite ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD) ter Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je bil izdan v letu 2014, pravna oseba pa je bila izbrisana v letu 2012. Po določbi drugega odstavka 425. člena ZGD-1, je lahko upnik uveljavil terjatev do družbenikov izbrisane družbe v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Tega zaradi te ustavne odločbe ne more več storiti. V tej odločbi je predmet ustavne presoje ZPUOOD (členi od 1 do 18), ker je bilo odločeno, da se z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo uporabljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP. 18. člen ZPUOOD se nanaša na položaj, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po njegovi uveljavitvi, medtem ko se 1. do 17. člen tega zakona nanaša na položaj, ko so bile družbe izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve tega zakona, za kar pa ne gre v tej zadevi.

6. Dejstvo je, da je presečni datum, do katerega bi tožena stranka lahko izdala izpodbijani sklep 17. 11. 2011 in to v primeru, da bi bila pravna oseba B. d.o.o. izbrisana še pred presečnim datumom ter bi se postopek davčne izvršbe zoper tožečo stranko že pričel. Odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisanih družb ostaja samo za družbe izbrisane do 17. 11. 2011. Takšnega dejanskega stanja pa v predmetni zadevi ni, zato tožena stranka ni imela zakonske podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.

7. Tožeča stranka predlaga, da sodišče dopusti in izvede vse predlagane dokaze in oba upravna akta odpravi. Zahteva tudi povrnitev vseh stroškov postopka, ki jih stroškovno specificira.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da odločba Ustavnega sodišča U-I-307/11 za to zadevo ni elementarna, saj obravnava vprašanje aktivnega družbenika in določbe ZFPPIPP, kar pa v dani zadevi ni relevantno vprašanje, ker je šlo za uporabo 425. člena ZGD-1 in načelo solidarne odgovornosti. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča sta obe upravna organa na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter še dodaja:

11. Po določbi drugega odstavka 143. člena ZDavP-2 davčni organ v primeru, če davek ni plačan v predpisanih rokih, začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Po prvem odstavku 145. členu ZDavP-2 se davčna izvršba izvede na podlagi izvršilnih naslovov, katere pa določa drugi odstavek tega člena. Ukrep o davčni izvršbi mora vsebovati vse v 151. členu ZDavP-2 predpisane sestavine. V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).

12. Vse zgoraj navedene zakonske določbe so bile pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno uporabljene in je tako davčni urad prve stopnje utemeljeno izdal izpodbijani sklep, ker tožnik v predpisanem roku ni plačal davčnega dolga družbe, ki je bila na podlagi prvega odstavka 425. člena ZGD-1 po skrajšanem postopku brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra. Izbrisana pravna oseba je ob izbrisu imela zapadle in neplačane davčne obveznosti, ki so razvidne iz priloženega seznama izvršilnih naslovov številka DT 42918-45857/2014-1 04-3401-02 z dne 11. 3. 2014. 13. V obravnavanem primeru seznam izvršilnih naslovov ni sporen, tudi ni sporno, da je bil tožnik 30% imetnik poslovnega deleža izbrisane družbe, drugi družbenik pa je bil imetnik 70% poslovnega deleža. Sporno med strankami postopka je, ali je tožnik kot samo 30% imetnik poslovnega deleža, glede na izdani Sklep o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku Srg 2012/37756, solidarno odgovoren za celotno plačilo obveznosti družbe. Sodišče ugotavlja, da je po prenehanju družbe na takšen način obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe razvidna iz 3. točke tega sklepa. Kot je že pravilno obrazložila tožena stranka, pa zakonska solidarna obveznost družbenikov izhaja iz prvega in tretjega odstavka 425. člena ZGD-1 in 47. člena ZDavP-2. Sodišče navedeni tožbeni ugovor tako zavrača kot neutemeljen.

14. Po tožnikovih navedbah bi lahko davčni organ izpodbijani sklep izdal samo do 17. 11. 2011, ki je presečni datum, do katerega bi morala biti pravna oseba izbrisana iz sodnega registra in bi se postopek davčne izvršbe zoper tožečo stranko že pričel. Po trditvah tožnika bi moral namreč davčni organ upoštevati ustavno odločbo U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 in določbe ZPUOOD (člen od 1 do 18), kjer je bilo odločeno, da se z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo uporabljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člen ZFPPIPP.

15. Sodišče zavrača tudi tožnikov navedeni ugovor, ker ta ustavna odločba ureja drugačno dejansko in pravno stanje kot je to v obravnavanem primeru. Kot že pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, navedena ustavna odločba obravnava vprašanja aktivnega družbenika in določbe ZFPPIPP, ki pa v tej zadevi niso dejanska in pravna vprašanja. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K točki II izreka:

16. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.