Jedro

V izpodbijani odločbi se pravilno ugotavlja, da tožba v upravnem sporu, na katero se nanaša prošnja za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ni izpolnjen objektivni pogoj za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP. Ocena pristojnega organa, da tožba ni imela verjetnega izgleda za uspeh, je bila tudi potrjena z odločitvijo (sodbo), s katero je sodišče tožbo, na katero se prošnja nanaša, zavrnilo. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov. Uspeti pa tudi ne more z ostalimi, povsem splošnimi ugovori, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita oziroma celo neustavna in v nasprotju z EKČP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 31/2014-2 z dne 25. 3. 2014 ter kot oprostitev plačila sodnega postopka.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe se pristojni organ sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki predpisujejo pogoje za dodelitev BPP. Ker morajo biti ob dodelitvi BPP poleg finančnega pogoja izpolnjeni tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP, je pristojni organ presojal, ali je zadeva, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za BPP, očitno nerazumna, oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in je razumno sprožati postopek. Pri tem je ugotovil, da tožnik prosi za BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo naslovnega sodišča (št. Bpp 31/2014-2 z dne 25. 3. 2014), s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo naslovnega sodišča št. Bpp 295/2013-2 z dne 17. 12. 2013, s to odločbo pa je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo naslovnega sodišča št. Bpp 211/2013-2 z dne 21. 10.2013. S to je bila zavrnjena njegova prošnja za izredno BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo naslovnega sodišča št. Bpp 142/2013-2 z dne 13. 8. 2013, s slednjo pa njegova prošnja za izredno BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo naslovnega sodišča št. Bpp 86/2013-2 z dne 3. 6. 2013. Z le-to je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 29/2013-2 z dne 18. 3. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča št. Bpp 222/2012-2 z dne 11. 1. 2013. S to pa je bila zavrnjena prošnja za BPP v zvezi s tožbami v upravnem sporu zoper odločbe Upravnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 164/2012-2 z dne 25. 10. 2012, Bpp 167/2012-2 z dne 29. 10. 2012 in Bpp 179/2012-4 z dne 8. 11. 2012. Na tej podlagi pristojni organ ocenjuje, da je bila z izpodbijano odločbo (Bpp 31/2014) tožnikova prošnja utemeljeno zavrnjena, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 295/2013-2 z dne 17. 12. 2013 ni imel verjetnega izgleda za uspeh, s tem pa ni bil izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Takšen zaključek potrjuje tudi odločitev Upravnega sodišča, ki je s sodbo I U 280/2014 z dne 19. 2. 2014 tožbo tožnika zoper odločbo št. Bpp 280/2014 (pravilno: 295/2013-2) z dne 17. 12. 2013 zavrnilo.

Tožnik se s takšno odločitvijo in z ravnanjem sodišča ne strinja. Ker je prava neuka oseba, prosi, da se mu dodeli BPP ter na ta način pomaga, da bo dokazal, da odločitev ni pravilna. Ker je prejemnik socialne podpore, prosi tudi za oprostitev vseh stroškov postopka in sodnih taks. V tožbi navaja, da sodišče krši Ustavo in EKČP, ker mu od vsega začetka ne nudi BPP. Ker ni pravnik, ne razume razlogov, ki jih vsebujejo sodne odločbe. S tem prihaja do stanja, ki mu povzroča vedno večjo stisko in bolečine. Meni, da tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh s tožbo. Razen tega svojih trditev ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Ker tožniku ni bila zagotovljena BPP, se v zadevi ni odločalo zakonito, saj se ni mogel pritožiti tako, kot bi to naredil pravnik. S tem je bil prikrajšan za pošteno sojenje in zato ne more biti nobena odločitev zakonita. Zato je tožba utemeljena in zato je treba zadevo vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, ki ga zasluži in ki mu po Ustavi in EKČP pripada. Ker ni imel odvetnika, so vsi akti v tej zvezi nezakoniti, obenem pa se mu krši pravica do poštenega sojenja ter sojenja v razumnem roku. S takšnim ravnanjem se ščiti nezakonito ravnanje državnih organov, tožniku pa nastaja neprecenljiva škoda.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je odločitev, ki jo tožnik izpodbija s tožbo, pravilna in zakonita. Pravilni so tudi njeni razlogi, zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se na podlagi določb 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, ki so določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje kot pogoj za dodelitev BPP upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

V konkretnem primeru se v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno in utemeljeno v podatkih spisov ugotavlja, da tožba v upravnem sporu, na katero se nanaša prošnja za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ni izpolnjen objektivni pogoj za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP. Ocena pristojnega organa, da tožba, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za BPP, ni imela verjetnega izgleda za uspeh, je bila tudi, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v celoti potrjena z odločitvijo (sodbo), s katero je naslovno sodišče tožbo, na katero se prošnja nanaša, zavrnilo. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov. Uspeti pa tudi ne more z ostalimi, povsem splošnimi ugovori, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita oziroma celo neustavna in v nasprotju z EKČP. Ker torej ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni predmet tega postopka. O tem je odločal pristojni organ za BPP naslovnega sodišča in z odločbo št. Bpp 224/2014-2 z dne 8. 9. 2014 tožnikovo prošnjo zavrnil. V zvezi s tožnikovim predlogom za taksno oprostitev pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.