Jedro

Zgolj seznanitev o neuspešnem poskusu odvzema računalnika na kraju samem dne 28. 5. 2021 ne zadošča za začetek teka roka skladno z zgoraj navedenim določilom ZIZ. Namen navedenega dela določbe 215. člena ZIZ je namreč v zagotovitvi uresničitve pravice do sodnega varstva upniku, ki ima zoper dolžnika izvršilni naslov in svoje terjatve iz izvršilnega naslova ne more dobiti izpolnjene zaradi okoliščin na strani dolžnika. V kolikor bi želel zakonodajalec upniku navedeno ustavno pravico časovno drugače urediti za primer, ko je upnik osebno prisoten pri poskusu odvzema stvari dolžniku, bi to izrecno opredelil2. Ker določilo tretjega odstavka 215. člena ZIZ uporablja le pojem obveščenost, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da tako jezikovna kot tudi namenska razlaga govorita v prid zaključku sodišča prve stopnje, da upnikov rok za vložitev predloga za cenitev stvari prične teči od prejema obvestila izvršitelja, da stvari pri dolžniku niso bile najdene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za ustavitev postopka (I. točka izreka) ter sklenilo, da dolžnik nosi svoje stroške vloge z dne 22. 9. 2021 (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da je bil upnik s pooblaščencem v predmetni zadevi osebno prisoten na obeh rubežih dne 12. 5. 2021 in dne 28. 5. 2021 ter že na kraju samem s pomočjo lastnega zaznavanja neposredno seznanjen z dejstvom, da računalnika ni, prav tako pa je bil na kraju samem s strani pristojnega izvršitelja seznanjen/obveščen, da predmetni računalnik ni najden. Vsled navedenemu zatrjuje, da je bil upnik najkasneje z dnem 28. 5. 2021 seznanjen/obveščen, da računalnika dolžnik nima, zato je takrat začel teči 8 dnevni rok za podajo predloga po prvem odstavku 215. člena ZIZ. Ker je izvršilno dejanje uradno dejanje, pri katerem je skladno z zakonom upnik lahko prisoten, ni mogoče trditi, da je bil upnik obveščen šele s prejemom poročila izvršitelja, drugačno stališče sodišča pa je arbitrarno, napačno in neživljenjsko. Poudarja, da je neposredna zaznava določenega dejstva že po naravi stvari zajeta s pojmom obveščenosti o tem dejstvu po tretji osebi ter da je namen pisnega sporočila izvršitelja glede na določila ZIZ in Pravilnika obveščenost upnika o izvršilnem dejanju v primeru, ko pri izvršilnem dejanju ni prisoten. Vsled navedenemu opozarja, da namenska razlaga 215. člena ZIZ ne pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je upnik obveščen šele s prejemom poročila izvršitelja. Predlaga ugoditev pritožbi ter ugoditev predlogu dolžnika za ustavitev predmetnega postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu dolžnika po četrtem odstavku 215. člena ZIZ ter ga zavrnilo zaradi ugotovitve, da je upnik pravočasno vložil predlog za cenitev.

5. Iz določbe tretjega odstavka 215. člena ZIZ izhaja, da lahko upnik predlaga oceno vrednosti stvari v osmih dneh od dneva, ko je bil obveščen, da stvari niso bile najdene.

6. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zgolj seznanitev o neuspešnem poskusu odvzema računalnika na kraju samem dne 28. 5. 2021 ne zadošča za začetek teka roka skladno z zgoraj navedenim določilom ZIZ. Namen navedenega dela določbe 215. člena ZIZ je namreč v zagotovitvi uresničitve pravice do sodnega varstva upniku1, ki ima zoper dolžnika izvršilni naslov in svoje terjatve iz izvršilnega naslova ne more dobiti izpolnjene zaradi okoliščin na strani dolžnika. V kolikor bi želel zakonodajalec upniku navedeno ustavno pravico časovno drugače urediti za primer, ko je upnik osebno prisoten pri poskusu odvzema stvari dolžniku, bi to izrecno opredelil2. Ker določilo tretjega odstavka 215. člena ZIZ uporablja le pojem obveščenost, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da tako jezikovna kot tudi namenska razlaga govorita v prid zaključku sodišča prve stopnje, da upnikov rok za vložitev predloga za cenitev stvari prične teči od prejema obvestila izvršitelja, da stvari pri dolžniku niso bile najdene.

7. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je upnik predlog za cenitev stvari dne 8. 6. 2021 vložil pravočasno, je pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za ustavitev postopka po četrtem odstavku 215. člena ZIZ.

8. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje v mejah pritožbenih razlogov po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, zaključek o tem, da mu je upnik pritožbene stroške povzročil neutemeljeno ni možen, zato jih krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Iz drugega odstavka 215. člena ZIZ izhaja, da lahko upnik na podlagi sklepa o cenitvi stvari ter naložitvi dolžniku, da upniku izplača njihovo vrednost, predlaga izvršbo. 2 Skladna takšni razlagi je tudi dikcija določbe 109. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja.