Jedro

Ker je bil s sodbo sodišča sklep o imenovanju direktorja pravnomočno odpravljen, je potrebno šteti, da od pravnomočnosti dalje dotedanji direktor s položaja v času odločanja tožene stranke o imenovanju v.d. direktorja ni bil razrešen. Zato je sklep o imenovanju v.d. direktorja potrebno šteti za nezakonit, saj za njegovo veljavnost do pravnomočnosti sodbe ni bilo temeljne materialnopravne podlage - to je izpraznjenega direktorskega mesta.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklepi Občinskega sveta Občine A o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Javnega podjetja Komunala A d.o.o., sprejeti na 6. izredni seji dne 8.2.2002, se razveljavijo.

Obrazložitev

Tožena stranka je na 6. izredni seji dne 8.2.2002 sprejela sklep, v katerem je za vršilca dolžnosti direktorja (v nadaljevanju: v.d. direktorja) Javnega podjetja Komunala A d.o.o. imenovala AA, ter še dva akcesorna sklepa, v katerih je odločila, da funkcija v.d. direktorja prične 25.2.2002 in da bo primopredaja potekala tega dne ob 8. uri na sedežu podjetja, ter naložila tožeči stranki, da je dolžna podpisati pogodbo o zaposlitvi z v.d. direktorja AA. Tožeča stranka je izvajanje teh sklepov zadržala in predlagala toženi stranki, da o tem ponovno odloči na prvi naslednji seji. Tožena stranka je o spornih sklepih ponovno odločala na 26. redni seji dne 15.5.2002 in jih potrdila.

Zoper tako odločitev je tožeča stranka v skladu z določili 6. odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 do 108/03, v nadaljevanju: ZLS) vložila tožbo v upravnem sporu. Zahteva ugotovitev neveljavnosti 6. izredne seje ter ugotovitev nezakonitosti sprejetih sklepov. V tožbi navaja, da je skupina svetnikov dne 5.2.2002 sklicala izredno sejo občinskega sveta na dan 8.2.2002, na kateri pa občinska uprava ni sodelovala, saj je bil tega dne državni praznik. Na seji so bili sprejeti sklep o imenovanju AA za vršilca dolžnosti direktorja javnega podjetja Komunala A, sklep o pričetku funkcije v.d. direktorja z dne 25.2.2002 ter sklep, da je tožeča stranka dolžna podpisati pogodbo o zaposlitvi z v.d. direktorja AA. Navedene sklepe je podpisal predsedujoči 6. izredne seje BB, ki pa za podpis ni imel pooblastila s strani župana. Podpisani sklepi so bili vročeni prizadetim osebam in na podlagi tega je prišlo do poskusa nasilnega prevzema funkcije v podjetju.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, ne da bi pri tem odgovorila na tožbo.

AA je kot stranka s interesom podal odgovor na tožbo. V njem obsežno opisuje potek dogodkov ter še navaja, da je Upravno sodišče s sodbo št. U 1663/2001-15 z dne 18.10.2001 odločilo, da se sklep župana Občine A, št. ...... z dne ....... odpravi in zadeva pošlje v odločitev Občinskemu svetu Občine A kot stvarno pristojnemu organu. Sodba je dne 20.6.2002 postala pravnomočna, iz česar sledi, da je bilo javno podjetje Komunala A od 16.10.2000 dalje brez uradno imenovanega direktorja. Ker je tožena stranka tista, ki odloča o imenovanju direktorja javnega podjetja, je ta ravnala pravilno in zakonito, ko je sprejemala odločitve. To potrjujejo tudi številne sodbe in sklepi Okrožnega sodišča v B, Višjega sodišča v C, Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo odgovorila na odgovor stranke z interesom. V njem vztraja pri tožbenih navedbah in dodaja, da v času 6. izredne seje sodba Upravnega sodišča še ni bila pravnomočna ter da pred pravnomočno odločitvijo pritožbenega sodišča drug organ ni imel pravice odločati o zadevi. Nadalje navaja, da po Poslovniku Občine A ni predvideno, da bi najstarejši svetnik zavrnil vodenje seje. Meni tudi, da pisni odpravki sklepov, sprejetih na 6. izredni seji dne 8.2.2002, ne zadostijo določbam Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP), saj ne vsebujejo vseh sestavin, kot jih predvideva ZUP (uvod, izrek, obrazložitev, pravni pouk in podpis uradne osebe). Posledično gre torej za nepopoln akt, ki ga ni mogoče preizkusiti.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v postopku ni prijavil. Tožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz upravnih spisov, je tožena stranka na 25. redni seji dne 16.1.2002 sprejela sklep, s katerim je razveljavila sklep župana št. ..... z dne 9.10.2000 (sklep o imenovanju direktorja JP Komunala A) in s tem dejansko razrešila dotedanjega direktorja CC. Na 6. izredni seji dne 8.2.2002 je nato sprejela izpodbijane sklepe, s katerimi je za vršilca dolžnosti direktorja javnega podjetja Komunala A imenovala stranko z interesom, v preostalih dveh sklepih pa podrobneje določila potek primopredaje. Za odločitev o zakonitosti izpodbijanih sklepov je tako odločilno, ali je bilo mesto direktorja podjetja v času odločanja tožene stranke izpraznjeno, saj se lahko vršilec dolžnosti direktorja imenuje le na izpraznjeno direktorsko mesto. S sodbo Upravnega sodišča št. U 1041/2002-8 z dne 21.11.2003, je bil sklep (sprejet na 25. redni seji 16.1.2002) o razrešitvi dotedanjega direktorja CC kot nezakonit odpravljen. Citirana sodba je postala pravnomočna dne 6.1.2004 in od tega trenutka dalje je potrebno šteti, da CC s položaja direktorja v času odločanja tožene stranke o imenovanju v.d. direktorja z navedenim sklepom ni bil razrešen. Mesto direktorja JP Komunala AA je pa bilo mogoče pravno veljavno šteti za izpraznjeno s pravnomočnostjo sodbe Upravnega sodišča št. U 1663/2001-15 z dne 18.10.2001, torej od 20.6.2002, z učinkom od dneva imenovanja CC za direktorja. Iz navedenega zato sledi, da je treba izpodbijane sklepe šteti za nezakonite, saj za njihovo veljavnost do pravnomočnosti sodbe št. U 1663/2001-15 ni bilo temeljne materialnopravne podlage, to je pravno veljavno izpraznjenega direktorskega mesta.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi določb 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00) tožbi ugodilo, ne da bi se pri tem spuščalo v presojo ostalih tožbenih ugovorov. Izpodbijani sklep je sodišče samo razveljavilo (in ne odpravilo), ker meni, da glede na opisane okoliščine primera ne bi bilo utemeljeno v sporno pravno razmerje posegati za nazaj, to je z odpravo izpodbijanih sklepov. Le - ta bi namreč pomenila možnost prenosa spora v sfero civilnega prava (sicer med drugima strankama - občino oziroma javnim podjetjem in stranko z interesom AA), kar bi bilo v nasprotju načelom pravičnosti, saj je sporne akte navsezadnje izdala tožena stranka kot organ občine, torej ustanovitelja javnega podjetja. Zadeve pa sodišče tudi ni vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki (prim. 2. odstavek 60. člena ZUS), saj iz podatkov v spisu izhaja, da je bil s sklepom št. 10201-00014/2002 z dne 5.2.2003 (priloga C13) imenovan novi direktor JP Komunala Trebnje d.o.o. in zato o imenovanju v.d. direktorja ni mogoče več odločati.