Jedro

Upnik izterjuje le tiste kreditne obroke, ki so zapadli do vložitve predloga za izvršbo, zato mu ni treba dokazovati zapadlosti celotne terjatve iz obeh notarskih zapisov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tretje dolžnice in sklepa o izvršbi v zadevah In 174/2013 in In 175/2013, oba z dne 9. 8. 2013, razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba zoper tretjo dolžnico, ter izvršbo zoper njo ustavilo, in sklenilo, da se izbriše zaznamba izvršbe pri solastninskem deležu tretje dolžnice na nepremičninah: 1838-71/0-0, 1838-70/1-0 in 1838-70/2-0 (I. točka izreka), upniku pa naložilo, da je dolžan tretji dolžnici v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa plačati izvršilne stroške v znesku 463,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Meni, da sklep nima podlage v veljavnih predpisih niti v izvršilnih naslovih. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določila 20. a člena ZIZ in kršilo načelo stroge formalne legalitete, saj je izvršilnemu naslovu dodalo vsebino, ki je ta ne vsebuje. V tem postopku izterjevani obroki kredita so skladno z amortizacijskim načrtom zapadli v plačilo zaradi samega poteka časa in predstavljajo zapadlo upnikovo terjatev do dolžnika, ki je zavarovana z nepremičninami. Ni možno, da bi bil notarski zapis neposredno izvršljiv glede „celote“, ne pa tudi glede posameznih anuitet oz. bi moral biti takšen vidik izvršljivosti izrecno dogovorjen. Poleg tega ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti, saj izrek nasprotuje razlogom, razlogi pa so tudi nejasni in med seboj v nasprotju. Sodišče med ugotovitvami povzema dogovor strank o anuitetnem načinu vračila glavnice ter neposredni izvršljivosti notarskega zapisa ob zapadlosti terjatve, hkrati pa ugotavlja, da predloženi notarski listini nista izvršilni naslov, saj terjatev še ni zapadla. Ker dikcija „zapadlost terjatve“ ne obsega samo zapadlosti celotne terjatve, je obrazložitev sodišča sama s seboj v nasprotju. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da ugovor tretje dolžnice zavrne kot neutemeljen, dolžnikom pa naloži plačilo stroškov postopka.

3. Tretja dolžnica v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno in upniku naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tretje dolžnice zoper sklep o izvršbi z obrazložitvijo, da poplačilna pravica zastavnega upnika ne more nastopiti pred zapadlostjo celotne zavarovane terjatve, v konkretnem primeru pa upnik terjatve ni odpoklical in ker v plačilo tudi še ni zapadel zadnji obrok kredita, terjatev še ni zapadla.

6. Pritožnik utemeljeno opozarja, da navedeno stališče sodišča prve stopnje nima podlage niti v določbah ZIZ niti v konkretnih dveh izvršilnih naslovih. Upnik v obeh izvršilnih postopkih In 174/2013 in In 175/2013 izterjuje le tiste kreditne obroke, ki so zapadli do vložitve predloga za izvršbo, ne pa tudi še vseh ostalih nezapadlih in neplačanih kreditnih obrokov. Glede na navedeno upniku v tem postopku ni treba dokazovati zapadlosti celotne terjatve iz obeh notarskih zapisov, temveč le zapadlost tistih kreditnih obrokov, obresti in stroškov, ki jih izterjuje. Ker se sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe 20. a člena ZIZ ni opredelilo do vseh uveljavljanih ugovornih navedb, poleg tega pa sta odločitev o izbrisu zaznambe izvršbe pri nepremičninah in odločitev o stroških ugovornega postopka odvisni od odločitve o ugovoru tretje dolžnice zoper sklep o izvršbi, je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v celoti ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka obeh strank se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

8. Ob ponovnem odločanju o ugovorih tretje dolžnice (v obeh izvršilnih zadevah In 174/2013 in 175/2013) bo moralo sodišče prve stopnje preveriti le zapadlost tistega dela terjatve, ki ga upnik dejansko izterjuje, ter se opredeliti do vseh dolžničinih ugovornih navedb.