Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S svojim nedovoljenim ravnanjem je tožnik povzročil zgolj to, da se je hišni pripor spremenil v pripor, kar pomeni, da ni upravičen do odškodnine za povečano škodo, ki mu je nastala zaradi pripora, je pa upravičen do odškodnine, ki bi jo imel zaradi škode, ki bi mu jo povzročil hišni pripor v času od 18. 5. 2009 do 18. 8. 2009, v katerem bi bil, če ne bi kršil določil o hišnem priporu.
I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati 33.000,00 EUR denarne odškodnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo dolžnik. Bistvo pritožbenih navedb je, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo razlog, iz katerega se je tožnik oddaljil iz prostorov bivališča na naslovu C. Tožnik se je iz bivališča oddaljil, ker je hodil k sosedu iskat zdravila za lajšanje učinkov stresa. Sodišče bi moralo odločiti tudi o vtoževani materialni škodi.
3. Za odločitev v tej zadevi je pomembno: - da je bil tožniku 23. 2. 2009 odrejen hišni pripor; - da je tožnik kršil določila sklepa o hišnem priporu, ker je vseskozi hodil iz stanovanja; - da je bil sklep o hišnem priporu nadomeščen s sklepom o priporu, ki ga je tožnik nastopil 18. 5. 2009; - da je bil tožniku pripor odpravljen 18. 8. 2009; - da je bila zoper tožnika obtožnica umaknjena 25. 8. 2009. 4. Slediti je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnik za čas trajanja hišnega pripora od 23. 2. 2009 do 17. 5. 2009, ni dokazal obstoja nepremoženjske škode, ker se ni držal določila hišnega pripora, da se ne sme oddaljiti iz stanovanja, v katerem je prestajal hišni pripor. Sodišče prve stopnje je dokaze pravilno ocenilo, ko ni verjelo tožniku, da se je iz stanovanja oddaljil zgolj zato, da je šel k sosedu po tablete.
5. Slediti je zaključku sodišča prve stopnje, da je tožnik sam s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da se je hišni pripor spremenil v pripor (tretji odstavek 542. člena Zakona o kazenskem postopku).
Zmotno pa je stališče, da tožniku iz tega naslova ne pripada nobena odškodnina. Tožniku za obdobje od 18. 5. 2009 do 18. 8. 2009 gre odškodnina, kot če bi prestajal hišni pripor. S svojim nedovoljenim ravnanjem je tožnik namreč povzročil zgolj to, da se je hišni pripor spremenil v pripor, kar pomeni, da ni upravičen do odškodnine za povečano škodo, ki mu je nastala zaradi pripora, je pa upravičen do odškodnine, ki bi jo imel zaradi škode, ki bi mu jo povzročil hišni pripor v času od 18. 5. 2009 do 18. 8. 2009, v katerem bi bil, če ne bi kršil določil o hišnem priporu. Da se je tožniku zdel hišni pripor bedast, je okoliščina, ki vpliva na višino odškodnine.
6. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo zahtevek iz naslova materialne škode.
7. Iz navedenih razlogov je bilo pritožbi ugoditi, sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih postopkih se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).