Jedro

Dejansko stanje ostane nepopolno ugotovljeno, če se predlagani dokazi ne izvedejo in se sodišče prve stopnje pri ugotavljanju lastninske pravice napačno opre na že pravnomočno razsojeno zadevo v kateri je tekel spor zaradi motenja posesti.

Izrek

Pritožbi se u g o d i , sodbo sodišča prve stopnje se razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnikov, ki obvezuje toženca k nerazdelnemu plačilu zneseka 40.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.12.1994 dalje do plačila in k nerazdelni povrnitvi pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločanaja o njih pa do plačila, zavrnilo. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki nastale pravdne stroške v znesku 56.020,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila.

Proti tej sodbi, se je pravočasno po svojem pooblaščencu pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga razveljavitev prvostopne sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz pritožbenih navedb izhaja, da tožnika uveljavljata take pomanjkljivosti sodbe sodišča prve stopnje, zaradi katerih naj bi se je ne moglo preiskusiti češ, da sta si njena četrti in peti odstavek, kontradiktorna. Drugostopno sodišče ugotavlja, da pritožbena graja, v kolikor uveljavlja pritožbeni razlog v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljena, saj so sicer razlogi izpodbijane sodbe dovolj skladni in razumljivi tako, da je izpodbijano sodbo mogoče popolnoma jasno razumeti navkljub nekoliko nerodni formulaciji kritiziranih odstavkov.

Pritožba pa ima prav, da je ostalo dejansko stanje glede, v tej zadevi bistvenega vprašanja, kdo je imel lastninsko pravico na spornem lesu, premalo raziskano. Prvostopno sodišče je namreč zavzelo stališče, da zbrani dokazi dajejo dovolj podlage zaključku, da je bil sporni les (v količini 8 m3) posekan v gozdu tožencev in je zato njuna last, kar utemeljuje odločitev, da tožnika nista bila upravičena zanj zahtevati plačila. Pri tem se je sklicevalo na pravnomočno končano zadevo istega prvostopnega sodišča opr. št. P 257/94 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. Cp 813/95. Prav v tej zvezi je potrebno pritrditi pritožbi, da z vidika te pravde - citirana pravnomočna zadeva ne more služiti kot temeljna podlaga rešitvi tega spora. V citirani pravdni zadevi je namreč šlo za spor zaradi motenja posesti med pravdnima strankama. Tam se je sodišče prve stopnje in, kar je drugostopno sodišče potrdilo, osredotočilo na obravnavanje zadeve zgolj v obsegu in z vidikov kot to dovoljuje 78. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR. Omejilo se je na ugotavljanje zadnjega posestnega stanja in na nastalo motenje. To pa seveda ne pojasnjuje, kdo je dejanski lastnik spornega lesa. Še posebej, ko tožnika zatrjujeta, da sta toženca nasekala les v gozdu tožnikov zato, ker bi naj potok, ki predstavlja mejo med gozdnimi parcelami 612/2 in 643/4 k.o. T., meandriral in naredil lok v škodo gozdne parcele št. 612/2 last tožnikov. Ta naravni lok bi naj zajel 50 m dolžine in 20 m globine in prav na tem predelu bi naj bila drevesa posekana. To pa je okoliščina, ki je prvostopno sodišče sploh ni raziskalo in v to smer, kljub temu, da so bili ponujeni, ni izvajalo dokazov.

Ob takšnem položaju drugostopnemu sodišču ni preostalo drugega kot slediti pritožbenemu predlogu in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 370. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče izvedlo predlagane dokaze po pritegnitvi sodnega izvedenca geometra, zaslišanju priče J.K.ml. in še morebitne druge potrebne dokaze (pri čemer bo kazalo počakati na izid v pritožbi zatrjevanega postopka za določitev meje), na tej podlagi bo sprejelo ustrezne dejanske zaključke, nato pa o zadevi ponovno odločilo.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnika nista priglasila.