Jedro

Sodišče prve stopnje je obravnavalo predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti, v postopku pa ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi hude demence ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice ali koristi, zato mu je po uradni dolžnosti poslovno sposobnost odvzelo v celoti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom drugemu nasprotnemu udeležencu popolnoma odvzelo poslovno sposobnost ter pravico voliti in biti voljen. Predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti prvi nasprotni udeleženki je sodišče zavrnilo. Sodišče je drugemu nasprotnemu udeležencu naložilo v plačilo 933,89 EUR stroškov postopka, za 933,89 EUR, ki se nanašajo na prvo udeleženko, pa sklenilo, da jih je dolžan kriti predlagatelj. Sodišče je še naložilo, da se pri nepremičnini, ki je v lasti drugega nasprotnega udeleženca, zaznamuje sklep o odvzemu poslovne sposobnosti.

2. Zoper odločitev se po isti pooblaščenki pravočasno pritožujeta drugi nasprotni udeleženec in njegova začasna skrbnica. Navajata, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je svoje ugotovitve oprlo na izvedensko mnenje in zaslišanji drugega nasprotnega udeleženca ter predlagatelja. Že tekom postopka sta opozarjala, da je izvedensko mnenje glede nasprotnega udeleženca prestrogo. Star je 86 let, k izvedenki je prišel sam, ob spremstvu žene, pripeljal ju je sin. Splošno znano dejstvo je, da je demenca bolezen, ki se pojavlja v zelo različnih oblikah in intenziteti, ter da imajo ljudje, ki za njo trpijo, dobre in slabe trenutke. Zmedenost se namreč pojavlja v intervalih (faza zmedenosti in faza svetlega trenutka), ki so lahko različno dolgi, kar pomeni, da je dementna oseba v času svetlega intervala sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi. Zgolj enkraten pregled pri izvedenki ne more biti podlaga za tako hud ukrep. Glede zaslišanja nasprotnega udeleženca opozarjata, da je narok trajal 6 ur, da sodna dvorana ni imela klime, da ni bilo vode, da je bilo ozračje napeto, da so ga razburile navedbe predlagatelja, da je prišel na vrsto za zaslišanje šele po treh urah trajanja naroka in je bil zasliševan več kot uro, pri čemer je moral stati. Zaradi razumljive izčrpanosti njegovega zaslišanja ni mogoče oceniti kot neustreznega v odgovorih. Sodišče je svojo odločitev oprlo tudi na izpoved predlagatelja, ki pa ima interes za izid tega postopka. Dodajata še, da pri nasprotnem udeležencu ne obstojijo razlogi za odvzem volilne pravice. Ker je sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje, je napačno uporabilo materialno pravo. Izpodbijata tudi odločitev o stroških postopka. Predlagatelj je vložil predlog, ki ga lahko vložil tudi CSD ali pa ga bi začelo sodišče po uradni dolžnosti, zato je predlagatelj po določbi petega odstavka 35. člena ZNP dolžan trpeti stroške postopka (VSC Cp 690/2011). Predlagata spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelj je na vročeno pritožbo odgovoril, prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Duševna bolezen sama po sebi ne more biti razlog za (popoln) odvzem poslovne sposobnosti. ZNP v 46. členu namreč predpisuje dodatni pogoj, in sicer, da oseba, zoper katero je uveden postopek odvzema poslovne sposobnosti, zaradi tega ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice ali koristi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru ta dodatni pogoj izpolnjen, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti drugemu nasprotnemu udeležencu na mestu.

6. Iz izvedenskega mnenja, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v razlogih izpodbijanega sklepa, izhaja, da nasprotni udeleženec že več kot 20 let izkazuje simptomatiko anksiozno-depresivne motnje, spomladi leta 2011 pa se je njegovo stanje pričelo močno slabšati in je danes pri njem izražena huda stopnja demence. Nasprotni udeleženec ni orientiran v času in prostoru, ima hude spominske motnje, razume le zelo kratke in preproste vsebine, ne sledi poteku dogajanja in pogovora, ne prepoznava najbližjih oseb, ne zmore se odločati in opredeljevati, saj ne obvladuje niti najbolj preprostih abstraktnih pojmov. Nasprotni udeleženec ni sposoben razumeti več kot le najpreprostejše miselne vsebine, ne more povezovati vzrokov in posledic, ne more predvidevati dogajanj v prihodnosti, ni zmožen sklepati, ne zna povezovati posameznih dejstev in ne more samostojno odločati in se opredeljevati. Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca tudi samo zaslišalo in se prepričalo, da ne zna (ustrezno) odgovoriti na enostavna vprašanja, enako pa je o očetu izpovedoval tudi predlagatelj.

7. Pritožbeno sodišče v pravilnost ugotovitev prvostopenjskega sodišča nima pomislekov. Pritožbene navedbe, da je demenca bolezen, ki niha, zato je nasprotni udeleženec v času svetlih intervalov sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi, so bile izčrpane že v dopolnitvi izvedenskega mnenja. Izvedenka je pojasnila (in sodišče je tudi te ugotovitve povzelo pri oblikovanju svoje dokazne ocene – str. 8 sodbe, zgoraj), da je posebej pozorno ocenila globalne in temeljne preostale umske sposobnosti nasprotnega udeleženca, vendar je ugotovila, da pri njem prihaja le do nepomembnega nihanja umskih potencialov, njegove preostale psihosocialne sposobnosti pa niti občasno ne dosežejo ravni, ki je potrebna za zanesljivo osnovno skrb zase. Ob takih ugotovitvah se pritožbena izvajanja, da bi nasprotni udeleženec občasno lahko sam skrbel zase in za svoje koristi, izkažejo kot neutemeljena.

8. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je izvedenka, ki je pregledala nasprotnega udeleženca, opremljena s poglobljenim strokovnim znanjem, ki ji omogoča, da poda ustrezno strokovno mnenje zgolj na podlagi enega pregleda nasprotnega udeleženca. Iz izvedenskega mnenja izhaja tudi, da svojih zaključkov ni podala zgolj na podlagi pogovora z njim, temveč tudi na podlagi medicinske dokumentacije in preizkusu spoznavnih sposobnosti.

9. Pritožbeni poskusi, s katerimi želita pritožnika načeti trdnost dokazne ocene, ki jo je oblikovalo sodišče prve stopnje, so jalovi. Iz zapisnika o naroku (razen trajanja naroka) ne izhaja nič, kar navajata pritožnika. Poleg tega je prvo sodišče je nasprotnemu udeležencu zastavljalo povsem enostavna vprašanja (list. št. 138 v spisu), pa nanje ni znal ustrezno odgovoriti, zato je sklepanje sodišča, da zaslišanje potrjuje ugotovitve izvedenke, na mestu. Neutemeljena je tudi graja dokazne ocene predlagateljevega zaslišanja. Zgolj zato, ker je predlagatelj (ki je tudi zakonsko predviden predlagatelj tovrstnih postopkov) izpovedoval v skladu s svojimi navedbami, še ne pomeni, da njegova izpoved ni verodostojna. Povedano drugače: če predlagatelj ne bi imel interesa, da se postopek zaključi z odvzemom poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu, predloga ne bi vložil. Ob tem velja poudariti, da je bil njegov predlog podan zgolj za delni odvzem poslovne sposobnosti, prvo sodišče pa je po izvedenem dokaznem postopku po uradni dolžnosti poslovno sposobnost odvzelo v celoti. In ravnalo je pravilno.

10. Celotni sklop izvedenih dokazov potrjuje, da nasprotni udeleženec zaradi duševne bolezni ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice ali koristi, zato je odločitev o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti ter pravice voliti in biti voljen na mestu. Zaznamba odvzema poslovne sposobnosti v zemljiški knjigi je nujna posledica take odločitve (56. člen ZNP).

11. Sodišče prve stopnje je stroškovno odločitev pravilno oprlo na prvi in drugi odstavek 35. člena ZNP. Razlogov, zaradi katerih bi moralo sodišče uporabiti peti odstavek tega člena (krivdno načelo pri povrnitvi stroškov), ni. Da bi jih predlagatelj moral nositi zato, ker je uporabil pooblastilo za vložitev predloga, ni razlogov, saj to pač ni krivdno ravnanje v smislu petega odstavka 35. člena ZNP.

12. Pritožnika nista uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP/165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v skladu s 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.