Jedro

Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno je mogoče le v primeru, če je akt ustrezno obrazložen in če vsebuje razloge o odločilnih dejstvih.

Izrek

I. Postopek, prekinjen s sklepom dne 11. 7. 2019, se nadaljuje.

II. Tožbi se ugodi, odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin, št. 06123-3/2018/4 z dne 21. 1. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je inšpektor Medobčinskega inšpektorata in redarstva kot prvostopenjski organ odločil, da mora A. A. kot zavezanec izvesti priključek objekta - stanovanjske hiše ... na javni vodovod v skladu s 13. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Apače, po izvajalcu javne službe, B., d.o.o., ... (1.točka izreka). Rok izvršitve odločbe je 30. 4. 2019. V kolikor zavezanec ne bo naloženega v izreku odločbe v odrejenem roku bo inšpektor dalje ukrepal v skladu s predpisi (2. točka izreka). Zavezanec mora o izvršitvi odločbe takoj obvestiti medobčinskega inšpektorja (3. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve te odločbe (4. točka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je dne 20. 9. 2018 inšpektor opravil kontrolo evidence izvedbe priključka objekta ... na javni vodovod Žepovci - Vratji vrh. Investicija tega vodovoda je bila končana v letu 2015. Dne 22. 12. 2015 pa je Upravna enota Gornja Radgona izdala uporabno dovoljenje. Lastnik objekta je zavezanec. Po podatkih javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo objekt ... še ni priključen na javni vodovod, čeprav je bil zavezanec med drugim o tej obveznosti pisno obveščen s strani javnega podjetja dne 29. 8. 2016. Zavezanec je 16. 10. 2018 podal pisno izjavo, da ne potrebuje priključitve na javni vodovod in da ima v skladu s predpisi svobodo odločanja oziroma pravico do izbire. Prvostopenjski organ se sklicuje na 13. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Apače in sicer, da je priključitev na javni vodovod obvezna v roku šest mesecev od nastanka pogojev za priključitev.

3. Zoper navedeno odločbo je zavezanec A. A. vložil pritožbo, ki jo je župan Občine Apače kot drugostopenjski organ zavrnil. V obrazložitvi se sklicuje na prvostopenjsko odločbo in navaja, da so pritožnikove navedbe neutemeljene. Pritožnik je o obveznosti bil obveščen, šestmesečni rok za priključitev je potekla, zato je sledila zakonita odločba inšpektorja.

4. A. A. kot tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu. V tožbi je navedel, da ne potrebuje priključitve na javni vodovod, saj v Sloveniji, ki je demokratična država ima vsakdo pravico do svobodnega odločanja, tudi o priključitvi na javni vodovod. Predlaga, da se upošteva, da ima svobodno voljo in trenutno ne potrebuje priključka na javni vodovod, saj ima pravico do izbire, ki jasno izhaja iz dejstva, da živi v demokratični državi. Ne potrebuje vodovoda zato, saj je investiral v studenec, za katerega ima vse ustrezne dokumente. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi v celoti.

5. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, kjer navaja razloge kot v izpodbijani odločbi. Navaja, da tožnik ves čas postopka navaja, da priključka objekta ... na javni vodovod ne potrebuje, in da je to njegova svobodna volja ali bo priključek izveden ali ne, vendar je tožena stranka mnenja, da veljavna zakonodajo zahteva, da na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, je priključitev stavbe obvezna v roku šest mesecev od nastanka pogodbe in za priključitev. V danem primeru so izpolnjeni vsi predpisi pogoji za priključitev objekta na javni vodovod, tožnik pa je bil pravočasno in pravilno obveščen, zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki I izreka:

6. Sodišče je s sklepom št. II U 257/2019 z dne 11. 7. 2019 po uradni dolžnosti v skladu z 80. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 1. točko prvega odstavka 205. člena ZPP predmetni postopek prekinilo od dne 8. 5. 2019, saj je navedenega dne tožnik umrl, kot to izhaja iz podatkov Upravne enote Gornja Radgona. Prekinitev postopka je imela za posledico, da so prenehali teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (207. člen ZPP). Iz sklepa o dedovanju D 141/2019 z dne 5. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 10. 12. 2019 izhaja, da je zakonita dedinja zapuščine vdova tožnika B. B. Sodišče je slednjo s sklepom z dne 24. 8. 2021 pozvalo, da v roku osem dni prevzame postopek. B. B. je z vlogo z dne 6. 9. 2021 sodišču sporočila, da kot dedinja po A. A. prevzema predmetni postopek in poziva sodišče, naj ga nadaljuje.

7. Glede na navedeno je sodišče sprejelo sklep, da se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga po 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP nadaljuje skladno s prvim odstavkom 208. člena ZPP, in sicer ko ga dediči ali skrbnik zapuščine prevzamejo. Zato je sodišče odločilo kot izhaja iz izreka sklepa in se postopek nadaljuje z B. B. kot tožnico in dedinjo po A. A. K točki II izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je po uradni dolžnosti po inšpekcijskem postopku, tožniku kot zavezancu bila izdana izpodbijana odločba, da mora izvesti priključitev – stan. hiše ..., na javni vodovod v skladu s 13. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Apače. 10. Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod je priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Izvajalec v primeru nastanka ali ugotovitev pogojev za priključitev na javni vodovod, bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik ter mu določi rok za priključitev na javni vodovod (prvi odstavek 13. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo).

11. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožniku bil poslan zapisnik z dne 20. 9. 2018 s pozivom, da poda izjavo o ugotovljenih dejstvih. Iz zapisnika je razvidno, da je na območju občine Apače zgrajen javni vodovod in je priključitev stavbe obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Kdaj so nastali pogoji za priključitev v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno (verjetno od izdaje uporabnega dovoljenja). Prav tako tožniku niso bili določeni pogoji za izdajo soglasja za priključitev njegove stavbe, ki jih določa odlok in tehnični pravilnik. Nadalje iz upravnega spisa, kot tudi iz izpodbijane odločbe, ne izhaja, da je tožnik bil seznanjen, da mora podati vlogo za priključitev, pridobiti soglasje izvajalca ter poravnati obveznost iz naslova komunalnega prispevka kot to določa drugi odstavek 13. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo.

12. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen in vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

13. Izpodbijana odločba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejetje izpodbijane odločitve, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. To pa po presoji sodišča predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijane odločbe, ki onemogoča preizkus njene zakonitosti. Zaradi navedenega sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

14. V ponovnem postopku izdana odločba bo morala biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti v celoti iz njene vsebine. Sodišče še pripominja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne temelji na zakonu, temveč na odloku kot podzakonskem predpisu. Obrazložitev mora zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Postopek za njeno izdajo pa bo organ moral voditi ob uporabi in razlagi določil zakona in podzakonskega akta ter se opredeliti do navedb tožeče stranke.

15. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, odločanje o vsebini upravnega akta ni bilo mogoče, zato sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako se zato v sodbi ni opredeljevalo do drugih tožbenih navedb, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt v izpodbijanem delu odpraviti.