Jedro

Toženka je pravilno ugotovila, da je bilo o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v navedeni kazenski zadevi že pravnomočno odločeno. Zato je toženka ponovno prošnjo v tem delu utemeljeno zavrgla glede na določbo iz prve povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom št. Bpp 160/2023 z dne 17. 2. 2023 je toženka zavrgla prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 17. 2. 2023 vložil tožnik (v nadaljevanju: predmetna prošnja).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik v predmetni prošnji navedel, da BPP potrebuje za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 51553/2021, v kateri je udeležen kot oškodovanec; kot izvajalca BPP je predlagal odvetnika A. A. iz ... Toženka povzame določbe drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) ter pojasnjuje, da mora skladno z zakonom najprej preizkusiti, ali prošnja izpolnjuje formalne pogoje za obravnavo - če teh pogojev ne izpolnjuje, se zavrže. Ugotavlja, da je bila z odločbo št. Bpp 412/2022 z dne 22. 6. 2022 tožniku odobrena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazensko preiskovalnem postopku na prvi stopnji, vodenem na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. I Kpr 51553/2021, v katerem je tožnik udeležen kot oškodovanec, ter morebitnem kazenskem postopku, in sicer od 15. 6. 2022 do vročitve sodbe sodišča prve stopnje; v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje v navedenem postopku na drugi stopnji, pa je bila prošnja zavrnjena. Za izvajanje odobrene BPP je bil določen odvetnik A. A. V obravnavani zadevi je torej že bil voden postopek in sprejeta odločitev, dejanska podlaga, na katero se opira predmetna prošnja, pa se ni spremenila, zato o prošnji ni dopustno še enkrat odločati. Predmetno prošnjo je tako toženka na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgla.

3. Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov kršitev določb postopka, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje, oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki, kot izvajalca BPP pa se določi odvetnika A. A. Tožnik tudi zahteva, da mu toženka plača stroške upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi navaja, da mu je bila odobrena BPP za postopek pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 51553/2021, kjer je bil postopek februarja 2023 zaključen s sodbo. Zoper le-to se želi tožnik pritožiti, saj je bil njegov premoženjskopravni zahtevek zavrnjen. Zato potrebuje BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje za sestavo pritožbe, o čemer še ni bilo odločeno. Pravice do BPP ni mogel zgubiti, saj zakon tega ne določa. Z zavrženjem prošnje za BPP je kršena ustavna pravica do sodnega varstva oziroma so kršeni 2., 14. in 21. člen Ustave Republike Slovenije ter 5. in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP). V nadaljevanju tožbe tožnik citira zakonske določbe, relevantne za ugotavljanje materialnopravnega položaja prosilca oziroma presojo izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP. Zatrjuje še, da je bil z izpodbijano odločitvijo očitno diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. Gre za kršitev določb 14. člena Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP, po katerih prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene osebne okoliščine, tudi ne zaradi stanu, kateremu pripada tožnik (da je brezposeln pek). Navaja, da odločbi manjkajo razlogi, iz katerih je bila prošnja zavrnjena. Kot dokaze je tožnik v tožbi predlagal svoje zaslišanje in izpodbijani sklep, poleg slednjega pa je tožbi priložil še kopijo 1. in 7. strani zapisnika o preobravnavnem naroku v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 51553/2021 z dne 20. 2. 2023. 5. Toženka je sodišču predložila spise zadev št. Bpp 160/2023, Bpp 412/2022 in Bpp 173/2023, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Ker je s tožbo izpodbijan procesni sklep, je sodišče na podlagi samega zakona, to je 2. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), v zadevi odločalo po sodnici posameznici.

7. Sodišče je v tem upravnem sporu za dne 30. 3. 2023 ob 14:00 razpisalo glavno obravnavo, na katero sta bila pravilno povabljena tožnik po pooblaščencu in toženka, ki pa se glavne obravnave, ne da bi to opravičila, nista udeležila. Zato sodišče glavne obravnave ni opravilo ter je odločilo brez nje (tretji odstavek 58. člena ZUS-1), torej brez izvajanja v tožbi predlaganih dokazov in ob upoštevanju v izpodbijanem sklepu ugotovljenega dejanskega stanja.

**K I. točki izreka:**

8. Tožba ni utemeljena.

9. Predmet presoje v tem upravnem sporu je izpodbijani sklep, s katerim je toženka zavrgla prošnjo za dodelitev BPP, ki jo je 17. 2. 2023 vložil tožnik. Za izdajo sklepa in njegovo presojo v upravnem sporu je relevantno dejansko in pravno stanje v času izdaje izpodbijanega sklepa.

10. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, toženka postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP. Tudi po presoji sodišča je v tem zakonu imela podlago, da je predmetno prošnjo zavrgla, in sicer v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

11. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in je razvidno tudi iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, je toženka 22. 6. 2022 izdala odločbo Bpp 412/2022. Z njo je odločila, da se tožnikovi dne 14. 6. 2022 vloženi prošnji za dodelitev BPP ugodi in se mu dodeli redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazensko preiskovalnem postopku na prvi stopnji, ki se vodi na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. I Kpr 51553/2021, v katerem je udeležen kot oškodovanec, ter v morebitnem kazenskem postopku, in sicer od 15. 6. 2022 do vročitve sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka navedene odločbe). Pod II. točko izreka iste odločbe pa je bilo odločeno, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v navedenem kazenskem postopku. Pri tem se je toženka v obrazložitvi odločbe Bpp 412/2022 oprla na določbe drugega odstavka 28. člena ZBPP in zavrnilni del odločitve utemeljila s pojasnilom o preuranjenosti prošnje v tem delu, ker kazenski postopek na prvi stopnji še ni zaključen in tako še niso izpolnjeni pogoji za njegovo nadaljevanje na drugi stopnji. Odločba Bpp 412/2022 je po podatkih spisa pravnomočna (29. 7. 2022) ter s tožbo v tem upravnem sporu ni izpodbijana (njene pravilnosti in zakonitosti torej sodišče v tem postopku ne presoja).

12. Kot nadalje izhaja iz izpodbijanega sklepa, je tožnik 17. 2. 2023 vložil predmetno prošnjo za BPP, s katero je ponovno uveljavljal dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 51553/2021. 13. Toženka je pravilno ugotovila, da je bilo o prošnji za dodelitev BPP tožniku v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v navedeni kazenski zadevi že pravnomočno odločeno, in sicer je bila BPP v tem delu tožniku odobrena s 1. točko izreka odločbe Bpp 412/2022, ki je pravnomočna. Zato je toženka ponovno prošnjo v tem delu utemeljeno zavrgla glede na določbo iz prve povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Glede na določbo iz druge povedi te zakonske določbe pa je imela tudi podlago za zavrženje predmetne prošnje, kolikor je tožnik z njo uveljavljal dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zadevnem kazenskem postopku pred sodiščem druge stopnje (kar vključuje BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo). Tožnik v obravnavanem postopku pred toženko ni izkazal in niti ne zatrjeval, da bi bila v času do izdaje izpodbijanega sklepa v kazenskem postopku I K 51553/2021 že izdana in tožniku vročena sodba ali druga končna sodna odločba sodišča prve stopnje ter bi bili izpolnjeni pogoji za vložitev pritožbe zoper njo in za postopek s tem pravnim sredstvom pred sodiščem druge stopnje. V tem pogledu se torej dejansko in pravno stanje do izdaje izpodbijanega sklepa ni spremenilo. Nasprotnega tudi v upravnem sporu ni uspel izkazati, saj je zaradi tožnikove neudeležbe na glavni obravnavi sodišče odločilo brez nje in torej brez izvajanja dokazov (o drugačnem dejanskem stanju).

14. Sodišče tako izključno v pojasnilo pripominja, da tudi sicer iz tožbi priloženega dela zapisnika o predobravnavnem naroku izhaja, da je bil ta narok, na katerem je bila izrečena sodba, opravljen 20. 2. 2023, torej po času izdaje izpodbijanega sklepa in zato nanj omenjena okoliščina ne more vplivati. Lahko je kvečjemu podlaga za vložitev nove prošnje za BPP. Kot je bilo tožniku pojasnjeno že v obrazložitvi odločbe Bpp 412/2022, lahko namreč, ko bo kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje zaključen, morebitno nadaljnjo BPP uveljavlja z novo prošnjo. V tej zvezi sodišče, prav tako zgolj v pojasnilo, dodaja, da je takšno novo prošnjo tožnik tudi vložil 22. 2. 2023, toženka ji je z odločbo Bpp 173/2023 z dne 27. 2. 2023 ugodila in tožniku dodelila redno BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 51553/2021 z dne 20. 2. 2023, in sicer od 24. 2. 2023 dalje (pri čemer ta odločba, enako kot tista s št. Bpp 412/2022, ni predmet izpodbijanja in presoje v tem upravnem sporu).

15. Ker je bila z izpodbijanim sklepom utemeljeno sprejeta procesna odločitev o zavrženju predmetne prošnje za BPP, kar pomeni, da niso podani formalni pogoji za vsebinsko obravnavanje te prošnje, na odločitev nimajo vpliva tožbene navedbe, ki se nanašajo na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Tožbeni očitki o kršitvi tožnikove pravice do sodnega varstva oziroma kršitvi določb 2., 14. in 21. člena Ustave ter 5. in 6. člena EKČP so posplošeni in po povedanem na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Sodišče tako le še dodaja, da iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, da bi toženko pri odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine v zvezi s tožnikom, kot ta pavšalno namiguje.

16. Glede na vse navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu, pravilen je bil tudi postopek njegove izdaje. Tožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

17. Odločitev o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

18. Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.