Jedro

Pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati znesek 681,08 EUR za mesec avgust 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 9. 2011 do plačila in plačati znesek 825,01 EUR za mesec september 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2011 do plačila (I. točka izreka). Poleg tega je ugotovilo, da obstoji terjatev tožnice do tožene stranke za mesec september 2011 iz naslova neto plače v višini 559,23 EUR, regresa za prehrano v višini 122,40 EUR in prevoznih stroškov v višini 102,02 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2011 dalje; da obstoji terjatev tožnice do tožene stranke za mesec oktober 2011 iz naslova neto plače v višini 512,20 EUR, regresa za prehrano v višini 42,40 EUR in prevoznih stroškov v višini 35,71 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2011 dalje; da obstoji terjatev tožnice do tožene stranke iz naslova regresa za letni dopust za leto 2011 v višini 593,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2011 dalje do plačila, in da obstoji terjatev tožnice do tožene stranke iz naslova obračunanih in neplačanih prispevkov v obdobju od 1. 3. 2011 do 30. 10. 2011 (II. točka izreka). V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 131,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (III. točka izreka).

Tožeča in tožena stranka sta se pritožili zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem.

Tožnica se ne strinja z odločitvijo v sodbi (v I. točki izreka), saj sodišče o zahtevkih, ki jih je postavila, ni v celoti razsodilo. Sodišče ni obrazložilo razloge, zakaj je zavrnilo zahtevek za plačilo plače za meseca avgust in september 2011, v nadaljevanju pa odločilo z ugotovitvenim izrekom o obstoju terjatev. Odločitev o ugotovitvi terjatve iz naslova neplačanih prispevkov ne predstavlja izvršilnega naslova. V sporu dejansko stanje ni popolno ugotovljeno glede upravičenosti dodatkov k osnovni plači v spornem času. Poleg tega je izrek sodbe nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi in obrazloženim razlogom. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka izpodbija sodbo v delu ugoditve tožbenih zahtevkov (v II. in III. točki izreka). Ne strinja se z odločitvijo o ugotovljenih tožničinih terjatvah. V spornem času je bila v finančnih težavah, zaradi česar zaposlenim delavcem ni mogla v celoti izplačevati pripadajočih denarnih prejemkov. Tožnici bi šle obresti od priznanega regresa za letni dopust šele od 1. 11. 2011 dalje. Opozarja na postopek davčne izvršbe, na podlagi katere se po uradni dolžnosti odvajajo prispevki za socialno varnost v kumulativni višini za več delavcev, med ostalim so bili odvedeni tudi v tožničinem primeru. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu spremeni sodbo tako, da v celoti zavrne tožbene zahtevke oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnica in tožena stranka sta odgovorili na pritožbo nasprotne stranke s predlogom, da jo sodišče zavrne.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se jo ne more preizkusiti, to pa se predvsem nanaša na izrek sodbe, ki je v medsebojnem nasprotju. V tej zvezi niso izkazane ugotovitve o odločilnih dejstvih, kar vse predstavlja bistveno kršitev postopka iz določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je razveljavilo izpodbijano sodbo že iz tega postopkovnega razloga. Takšno odločitev pa pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

Sodišče v skladu z določbo 2. člena ZPP odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče je na zahtevek vezano, kar pomeni, da ne sme prisoditi stranki več ali kaj drugega kot je zahtevala v tožbi. Tožnica je v sporu zahtevala od tožene stranke plačilo plače za meseca september in oktober 2011, regres za letni dopust za leto 2011 in obračun ter plačilo prispevkov od plač za obdobje od 1. 3. 2011 do 30. 10. 2011. Zahtevke je ustrezno modificirala na naroku dne 23. 2. 2012 (list. št. 16). Vendar sodišče prve stopnje ni sledilo takšnim zahtevkom, saj je odločilo o zahtevku za plačilo plače za mesec avgust 2011, s čimer je prekoračilo zahtevek, kar stranki sedaj utemeljeno opozarjata. Poleg tega je v ugodilnem delu sodbe odločilo o zahtevkih v ugotovitveni obliki (to bi bilo možno v primeru nasprotne tožbe ali pobota), kar pa tožena stranka ni uveljavljala. Pomen tožbenega zahtevka je v tem, da se z njim opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva tožeča stranka, sodišče pa odloči o zahtevku (bodisi ugodilno bodisi zavrnilno) in takšno odločitev vnese v izrek sodbe, ki mora biti jasen, da ga je mogoče izvršiti.

Tožnica zahteva od tožene stranke plačilo zaostalih prejemkov iz delovnega razmerja iz naslova plače, dodatkov, regresa za letni dopust in prispevkov. Tožnica je upravičena do obračuna bruto plače in regresa ter po odvodu predpisanih prispevkov in dohodnine do plačila v neto znesku. Bruto plača predstavlja tudi osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost, zavezanec za takšen obračun je delodajalec, kar mora storiti najpozneje ob izplačilu plače ter jih odvesti pristojnim državnim organom. Delodajalec mora prikazati obračun plače na vsakokratnem izplačilnem listu in dokazati, da je izplačilo dejansko realiziral. V tej zvezi pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.

Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku obravnavati sporno zadevo v skladu s postavljenimi dajatvenimi zahtevki ter v okviru procesnega vodstva (285. člen ZPP) razčistiti s tožnico, da določno opredeli zahtevke glede višine plače (september in oktober 2011) in regresa za letni dopust za leto 2011 v bruto zneskih ter z odvodom predpisanih davkov in prispevkov od takšnih zneskov, nadalje posebej razmejiti stroške, glede zahtevka za plačilo prispevkov za socialno varnost v obdobju od 1. 3. 2011 dalje do 31. 8. 2011 (prispevki za meseca september in oktober 2011 so zajeti v obravnavanje bruto plače za navedena meseca), pa navesti posamezne mesečne zneske bruto plače, od katerih je tožena stranka dolžna odvesti davke in prispevke, v kolikor se tožena stranka ne bo izkazala, da je v postopku davčne izvršbe takšno obveznost za tožnico že v celoti izpolnila. Ko bo sodišče dopolnilo postopek v nakazani smeri, bo lahko (v kolikor med strankama ne bi prišlo do sporazumne rešitve spora) o zahtevkih ponovno razsodilo.

Odločitev o pritožbenih stroških ima podlago v določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.