Jedro

Za izrek denarne kazni zadošča ugotovitev, da je mati onemogočila (vsaj) en stik.

Mati je pred sodiščem prve stopnje le pavšalno zatrjevala domnevno očetovo neprimernost (in tudi v pritožbi ne konkretizira nobenega domnevno nasilnega dogodka), če je menila, da je ogrožena otrokova korist, bi morala predlagati spremembo režima stikov, česar pa ni storila. Nasprotna udeleženka ne more samovoljno in v nasprotju z začasno odredbo odločati, ali je stik za otroka primeren ali ne.

V postopkih v zvezi z mladoletnimi otroki lahko stranke navajajo pritožbene novote (414. člen ZPP), vendar predmet izpodbijanega sklepa ni odločanje o pravicah in koristih otroka, temveč o pravicah in dolžnostih matere (izvršitev začasne odredbe), zanjo pa dobrota iz 414. člena ZPP ne velja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka:_

1. Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja in starša mladoletnega A. A. (roj. ... 2017); postopek poteka zaradi dodelitve otroka, ureditve stikov in določitve preživnine. V postopku je bilo izdanih več začasnih odredb.

2. S sklepom z dne 22. 12. 2021 je sodišče prve stopnje med drugim uredilo začasni režim stikov, ki naj bi se najprej štirikrat izvedli pod nadzorom CSD, nato pa bi imel oče samostojne stike s sinom dvakrat tedensko. Za primer kršitve začasne odredbe je obema staršema zagrozilo z denarno kaznijo 250 EUR.

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki izreklo kazen 250 EUR zaradi kršitve začasne odredbe in jo naložilo v plačilo nasprotni udeleženki (I. točka izreka); določilo prisilno izterjavo kazni, če ne bo prostovoljno plačana (II. točka izreka) in določilo novo kazen v višini 500 EUR za primer ponovne kršitve (III. točka izreka).

_Pritožbeni postopek:_

4. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in med drugim navaja, da je prvostopenjska interpretacija določbe sklepa z dne 22. 12. 2021 o »štirih zaporednih stikih« preširoka in krši številne pravice pritožnice. Nasprotni udeleženec je otroka večkrat udaril in poškodoval. Prvostopenjsko sodišče bi moralo upoštevati izvedensko mnenje iz predkazenskega postopka zoper predlagatelja. Opozarja na predlagateljevo nasilnost in »historiat« alkoholne omame. Sodišče bi moralo upoštevati koristi otroka. Stik 11. 3. 2022 ni bil izveden zaradi bolezni matere, stik 18. 3. 2022 pa ne zaradi bolezni otroka. Potrebno je bolj natančno definirati časovni okvir stika, ki si ga predlagatelj sam tolmači. Nasprotna udeleženka je skeptična do odločitev sodišča. 5. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožba ni utemeljena.

_Uvodno:_

7. Začasno odredbo v družinskih postopkih (159. in nadaljnji členi Družinskega zakonika1) sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

8. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena DZ). Pri vseh odločitvah v postopkih v zvezi z mladoletnimi otroki je bistvena in prednostna otrokova korist, na kar pravilno opozarja pritožnica.

9. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo, ki je pravnomočna, začasno uredilo režim stikov. Ta začasna odredba je zavezujoča za oba starša, v primeru kršitve sme sodišče izreči kršitelju denarno kazen, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo z izpodbijanim sklepom. Namen te kazni ni sankcioniranje kršitelja, temveč prisilitev, da bo spoštoval začasno odredbo. Pritožbeno je sporno, ali je bila kazen utemeljeno izrečena; za odgovor na to vprašanje je treba predhodno ugotoviti, ali je nasprotna udeleženka ravnala v nasprotju z začasno odredbo, konkretno, ali je neutemeljeno onemogočala stike predlagatelja z otrokom.

_Glede procesnih kršitev:_

10. Pritožba se sklicuje na različne kršitve Zakona o pravdnem postopku,2 Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah. V zvezi z ustavnimi in konvencijskimi procesnimi pravicami sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se te uresničujejo skozi določbe procesnih zakonov (v tem primeru ZPP, Zakon o nepravdnem postopku3 in Zakon o izvršbi in zavarovanju), zato je tudi tovrstne kršitve treba uveljavljati skozi kršitve procesnih zakonov. To je pritožnica tudi storila, saj uveljavlja (tudi) kršitve ZPP.

11. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da kršitvi iz 14. in 15. točke drugega dostavka 339. člena ZPP nista podani. Te kršitve pritožba uveljavlja v zvezi s tolmačenjem določil začasne odredbe o »štirih zaporednih stikih« pod nadzorom CSD. Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana, če gre za napako pri prenosu vsebine listin ali zapisnikov v sodno odločbo, torej napako tehnične narave, če je sodišče listini pripisalo drugačno vsebino, kot jo ima v resnici. Če pa sodišče vsebino listine (ali določbe lastnega sklepa) razlaga neustrezno (in prav to po vsebini uveljavlja pritožba), ne gre za procesno kršitev, temveč bodisi za zmotno uporabo materialnega prava bodisi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

12. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, kadar ima obrazložitev sodne odločbe take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve zapisalo razloge za svojo interpretacijo pojma »štirje zaporedni stiki« in ti razlogi so dovolj jasni in konsistentni, da je mogoče slediti miselni poti sodišča, torej jih je mogoče preizkusiti.

13. Predvsem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlaga »štirih zaporednih stikov« za odločitev o kaznovanju in tej pritožbi sploh ni bistvena. Razlaga tega pojma je pomembna za odgovor na vprašanje, kdaj se nehajo stiki pod nadzorom CSD in prično očetovi samostojni (nenadzorovani) stiki s sinom. Za izrek denarne kazni zadošča, da je mati enkrat brez utemeljenega razloga onemogočila stik. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica brez utemeljenega razloga otroka ni pripeljala (vsaj) na en stik od tistih, ki naj bi potekali pod nadzorom CSD, zato za odločitev v tej zadevi niti ni pomembno, kdaj naj bi se začeli stiki brez nadzora. Razlogi sodišča prve stopnje o razlagi pojma »štirje zaporedni stiki« niso razlogi odločilnih dejstvih, zato se pritožbeno sodišče tudi ne opredeljuje do vprašanja, ali je interpretacija sodišča prve stopnje pravilna ali ne.

_Glede utemeljenosti izreka denarne kazni:_

14. Ni sporno, da nasprotna udeleženka otroka ni pripeljala na več stikov; sodišče druge stopnje se bo v nadaljevanju, zaradi poenostavitve, opredelilo le do stikov, ki bi morala biti 11. 3. in 18. 3. 2022, saj se do teh dveh stikov konkretizirano opredeli tudi pritožba, poleg tega za izrek denarne kazni zadošča ugotovitev, da je mati onemogočila (vsaj) en stik.

15. Pritožnica neizvrševanje začasne odredbe (onemogočitev stika) utemeljuje z več razlogi. Navedbe v 4. do 7. točki pritožbe je mogoče strniti v zaključek, da je oče neprimeren, do otroka nasilen in nagnjen k pretiranemu pitju alkohola, zato so stiki za otroka ogrožajoči oziroma mu niso v korist. Pritožba obširno (poleg 4. do 7. tudi npr. 10., 12. in 14. točka) obrazlaga načelo največje otrokove koristi in citira določbe zakonov, Ustave in Konvencije o otrokovih pravicah. Tem načelnim pravnim naziranjem lahko sodišče druge stopnje le pritrdi, vendar to še ne pomeni, da je otrok na stiku z očetom tudi resnično ogrožen. Navedbe o domnevnem predlagateljem nasilju in neprimernosti so le na ravni pritožničinih trditev. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju v konkretni zadevi oprlo na več mnenj in poročil CSD ter izvedensko mnenje sodne izvedenke klinične psihologije B. B. Že v dokaznem postopku, ki je bil podlaga za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da otrok ni ogrožen in da so stiki otroku v korist, prav tako je ugotovilo, da ni izkazano, da bi oče otroka tepel oziroma poškodoval; s pomočjo izvedenke je ugotovilo tudi, da oče ne kaže znakov alkoholizma (primerjaj 7. in 8. točko obrazložitve sklepa z dne 22. 12. 2021, ki ga nasprotna udeleženka ni izpodbijala in je postal pravnomočen).

16. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo, česar pritožba konkretizirano ne izpodbija, da je mati pred sodiščem prve stopnje le pavšalno zatrjevala domnevno očetovo neprimernost (in tudi v pritožbi ne konkretizira nobenega domnevno nasilnega dogodka) in da bi morala, če je menila, da je ogrožena otrokova korist, predlagati spremembo režima stikov, česar pa ni storila. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka ne more samovoljno in v nasprotju z začasno odredbo odločati, ali je stik za otroka primeren ali ne. Takega ravnanja tudi ne more opravičiti za nazaj v tem pritožbenem postopku, pri čemer so trditve tudi v pritožbi v veliki meri pavšalne. Sklicevanje na izvedensko mnenje iz nekega drugega (predkazenskega) postopka je prav tako v veliki meri pavšalno,4 saj pritožnica ne pove, katere ugotovitve tega mnenja so pomembne za ta postopek. V zvezi z navedbami o predlagateljevi »notorni nasilnosti« odgovor na pritožbo pravilno opozarja, da je nasprotna udeleženka v preteklosti vložila zoper predlagatelja več kazenskih ovadb zaradi domnevnega nasilja, ki pa so bile vse zavržene (le v zvezi z nedavno vloženo teče predkazenski postopek), poleg tega je tudi sodišče prve stopnje v postopku odločanja o začasni odredbi ugotovilo, da te trditve (obtožbe) niso z ničemer izkazane. Enako v zvezi s (tudi sicer pavšalnimi) navedbami o notorni (nenehni, redni, splošno znani) nasilnosti zaključuje tudi pritožbeno sodišče. 17. Pavšalne in neizkazane so tudi pritožbene navedbe o domnevni predlagateljevi nagnjenosti k pretiranemu uživanju alkohola. V sklepu z dne 22. 12. 2021 je sodišče prve stopnje (ki je s pomočjo izvedenke ugotovilo, da oče ne kaže znakov alkoholizma) določilo, kako mora nasprotna udeleženka ravnati v primeru suma na očetovo alkoholiziranost: to mu mora naznaniti in od njega zahtevati, da vpričo nje opravi alkotest (5. odstavek I. točke izreka sklepa z dne 22. 12. 2021); pritožba sploh ne trdi, da bi nasprotna udeleženka tako ravnala. In tudi ni mogla, saj na stik otroka sploh ni pripeljala, tako da niti ni imela možnosti ugotavljati, ali je predlagatelj alkoholiziran ali ne.

18. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotna udeleženka otroka ni pripeljala na dva stika (11. 3. in 18. 3. 2022), ki bi morala potekati pod nadzorom CSD, torej v prisotnosti strokovno usposobljenih oseb, ki bi lahko preverile stanje predlagatelja in tudi poskrbele za otrokovo varnost. Zato je pritožbeno sklicevanje na domnevno predlagateljevo neprimernost in nevarnost še toliko manj utemeljeno.

19. V zvezi s konkretnima neizvedenima stikoma pritožnica navaja, da stik 11. 3. 2022 ni bil izveden zaradi resnega bolezenskega stanja matere, zaradi katerega je tudi obiskala urgenco; pri tem pa se ne sooči z razlogi sodišča prve stopnje (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je otrok v času domnevne materine bolezni normalno obiskoval vrtec in da če je mati lahko organizirala njegovo pot v vrtec, bi lahko tudi pot na stik, ki bi se moral izvesti na CSD. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v spisu iz obdobja, ko bi se morala izvesti stika 11. 3. in 18. 3. 2022, ni nobenega opravičila nasprotne udeleženke, da ne more pripeljati otroka na stik, niti razumljivega in konkretiziranega pojasnila, zakaj se stik ni izvedel. Kot odgovor na več predlagateljevih predlogov za kaznovanje je odvetnik z »vlogo« z dne 26. 4. 2022 sodišču le posredoval laično pisanje nasprotne udeleženke (priloga B50), ki pa ne vsebuje nobenih razlogov, zakaj otroka ni pripeljala na stik 18. 3. 2022. V zvezi s stikom 11. 3. 2022 je mogoče razbrati, da naj bi bila tedaj mati bolna, za kar pa ni predložila nobenih dokazil. 20. Glede na povedano so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka brez utemeljenega razloga otroka ni pripeljala na stik. Teh zaključkov (ki pritožbeno sploh niso konkretizirano izpodbijani) ne more ovreči z naknadno predložitvijo izvida z dne 14. 3. 2022 (priloga B54), saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvid tudi ne potrjuje »resnega bolezenskega stanja,« saj pritožnica ni bila npr. hospitalizirana ali intenzivno zdravljena, temveč ji je bila postavljena diagnoza »st. p. covid5 – utrujenost« in predpisan »počitek, dobra hidracija, analgetik po potrebi.« Tudi brez posebnega medicinskega znanja je jasno, da taka zdravniška navodila ne odražajo resnega bolezenskega stanja.

21. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je stik 18. 3. 2022 odpadel zaradi bolezni otroka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je mati v zvezi s tem stikom nekonkretizirano zatrjevala zdravstvene razloge na svoji strani, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotna udeleženka v vlogah, vloženih po 18. 3. 2022 (vključno z njenimi laičnimi pisanji, ki jih je odvetnik prilagal svojim vlogam), sploh ni podala nobenih trditev o tem, zakaj otroka ni pripeljala na stik 18. 3. 2022. Zato so navedbe o bolezni otroka in v zvezi s tem predloženo zdravniško potrdilo (priloga B53, izdano 14. 5. 2022, torej skoraj dva meseca po datumu stika) nedovoljena pritožbena novota. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da lahko v postopkih v zvezi z mladoletnimi otroki stranke navajajo pritožbene novote (primerjaj 414. člen ZPP), vendar predmet izpodbijanega sklepa ni odločanje o pravicah in koristih otroka, temveč o pravicah in dolžnostih matere (izvršitev začasne odredbe), zanjo pa dobrota iz 414. člena ZPP ne velja.

22. Navedbe v 9. točki pritožbe, da je potrebno bolj natančno definirati časovni okvir stika, ki si ga predlagatelj sam tolmači, in da se sodišče do »te zlorabe tolmačenja sodnega teksta« ne opredeli, so nerazumljive, saj sploh ni jasno, kateri del razlogov sodišča prve stopnje pritožba s tem napada. Če mati meni, da časovni okviri stika niso ustrezni, bi morala predlagati spremembo začasne odredbe, nikakor pa to ne more biti razlog za samovoljno onemogočanje stikov.

23. Nasprotna udeleženka tudi navaja (11. točka pritožbe), da je skeptična do odločitev sodišča. Skepse ji ni mogoče braniti, vendar to ne more biti razlog za neupoštevanje pravnomočne sodne odločbe. V nadaljevanju te točke pritožnica razpravlja o videzu nepristranskosti, navaja o domnevnih povezavah predlagatelja s sodišči6 in zaključi, da »je potrebno razmisliti o izločitvi.« Zahtevo za izločitev mora stranka podati jasno in izrecno, ne pa zavito v namigovanja v okviru obrazložitve pritožbe. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da so te navedbe neupoštevne. Iz istih razlogov so neutemeljene nadaljnje navedbe, da bo »potrebno zelo natančno preveriti, ali je bila sodna izvedenka [katera?] kdaj s strani omenjene sodnice angažirana kot sodna izvedenka,7 pa tudi to, ali se osebno poznata in ali sta kdaj o tej zadevi govorili.« _Sklepno:_

24. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in tudi ustrezno obrazložena. Ker niso podane niti izrecno zatrjevane niti uradoma upoštevne (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitve, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

25. Ker bo šele s končno odločitvijo v zadevi jasno, katera stranka je v postopku uspela, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 4 Zapis v opombi št. 12, naslovljen »laični pripis pritožnice,« je nejasen in konfuzen, saj ni jasno, kdaj naj bi se dogodek, ko naj bi predlagatelj otroka udaril, sploh zgodil. V preostalem je ta zapis le laično izražanje nezadovoljstva z odločitvijo sodišča, ki ne terja odgovora, saj ne vzpostavlja dialoga z razlogi izpodbijane odločbe. 5 Kar najverjetneje pomeni: status post covid = stanje po [prebolelem] covidu. 6 Navedbe, da naj bi bila mati predlagatelja, C. C., nadrejena razpravljajočemu sodniku, so neresnične. Imenovana je bila sodnica na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, sedaj je upokojena. Nikoli ni opravljala sodniške službe na pritožbenem sodišču. 7 Ni si mogoče predstavljati, kako bi lahko bila okoliščina, da je določen izvedenec bil kdaj v preteklosti angažiran s strani določenega sodnika, utemeljen izločitveni razlog.