Jedro

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo, ki jo je izdal Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, št. 4932-2-1504156-23 z dne 16. 11. 2015, s katero je ta odločil, da je revidentka zaradi neizpolnjevanja obveznosti zaposlovanja invalidov (nedoseganja predpisane kvote) dolžna plačati za mesec avgust 2015 znesek 2.214,02 EUR, skupaj z zamudnimi obrestmi do 16. 11. 2015 pa znesek 2.242,53 EUR. Poleg tega mora plačati še zamudne obresti od 16. 11. 2015 dalje do plačila. Revidentkino pritožbo zoper navedeno odločbo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavrnilo kot neutemeljeno z odločbo, št. 14104-55/2015-2 z dne 15. 1. 2016. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo. V zvezi z dovoljenostjo revizije se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj o reviziji vsebinsko odloči in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Glede na navedeno zadostuje pojasnilo, da revidentka z golim sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala izpolnjevana pogoja za dovoljenost revizije po tej določbi, prav tako tega ni izkazala z navedbo, da je v zadevi „posebej pomembno pravno vprašanje dopustnosti uporabe določil Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov po uveljavitvi Uredbe o spremembah Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z dne 28. 2. 2008 za subjekte, ki opravljajo dejavnost kot tožnica, teh pa je v RS veliko“, saj gre za presplošno navedbo. Kdaj se postavljeno vprašanje lahko šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče v svoji praksi že večkrat pojasnilo (npr. v sklepih X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

6. Glede na vsebino revidentkinega vprašanja lahko Vrhovno sodišče tudi doda, da se je z vprašanjem, ali ima Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov vsebinsko podlago v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ter z drugimi vprašanji glede ustavnosti in zakonitosti kvotnega sistema, ki ga določa navedena uredba, že večkrat ukvarjalo (v sklepih X Ips 468/2014, X Ips 69/2015, X Ips 70/2015, X Ips 136/2015, X Ips 161/2015, na zadnje v sklepu X Ips 186/2016), pa tovrstnih kršitev ni ugotovilo. Tudi Ustavno sodišče je revidentove pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov zavrnilo, ker je ocenilo, da revident z razlogi, ki jih navaja, ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj.2

7. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Z novelo ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do sedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dosedanjih določbah ZUS-1. 2 Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-69/17 z dne 27. 12. 2017.