Jedro

Sodišče pri odločanju o taksni oprostitvi ne upošteva le likvidnostnega stanja, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke. Kot zgoraj navedeno pa iz zadnjih javno objavljenih podatkov o poslovanju tožene stranke izhaja, da je tožena stranka poslovala pozitivno. Tožena stranka v predlogu ni pojasnila, zakaj dolžne sodne takse ne more poravnati z unovčenjem zalog ali kratkoročnih poslovnih terjatev. V pritožbi je sicer pavšalno navedla, da se ji je trenutna finančna situacija izredno poslabšala, vendar za navedeno ni predložila nobenega dokaza. Sodišče prve stopnje je zato kljub dejstvu blokiranega transakcijskega računa, glede na sicer ugotovljeno pozitivno finančno in premoženjsko stanje tožene stranke, pravilno ocenilo, da tožena stranka ima premoženje, s katerimi je zmožna brez ogrožanja svoje dejavnosti plačati tudi sicer objektivno nizko odmerjeno sodno takso v višini 54,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za (delno) oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo X Pg 2455/2018 z dne 7. 10. 2019 (I. točka izreka). Plačilni nalog X Pg 2455/2018 z dne 4. 11. 2019 je razveljavilo in toženi stranki izdalo nov plačilni nalog, s katerim je vnovič odmerilo sodno takso za pritožbeni postopek po tarifni številki 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 54,00 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Gre za laično pritožbo, v kateri je tožena stranka navajala, da ima blokiran transakcijski račun in ponovno prosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Dodaja, da se ji je trenutna finančna situacija izredno poslabšala. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Če želi taksni zavezanec doseči delno oprostitev plačila sodne takse ali odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, mora trditi in dokazati, da nima denarja za plačilo celotne takse in ga ne more zagotoviti oziroma ga ne more zagotoviti takoj brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi, tretji in četrti odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločitvi sodišče upošteva finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje predlagatelja (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. V obravnavanem primeru so bili vsi indikatorji za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz 12b. člena ZST-1 pravilno upoštevani. Sodišče prve stopnje je na podlagi vpogleda v letno poročilo za leto 2018, ki je bilo ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse zadnje javno objavljeno letno poročilo, pravilno ugotovilo, da je tožena stranka leto 2018 zaključila z bilančnim dobičkom v višini 2.669,99 EUR, da čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 671,37 EUR, čisti prihodki od prodaje pa 859.794,11 EUR. Nadalje je ugotovilo, da je imela tožena stranka na dan 31. 12. 2018 21.978,60 EUR dolgoročnih sredstev in 747.907,87 EUR kratkoročnih sredstev in sicer zalog ter kratkoročnih poslovnih terjatev. Prav tako je tožena stranka lastnica vozila ..., letnik 2007, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je vreden cca. 2.680,00 EUR.

6. Tožena stranka je predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo utemeljevala le na dejstvu slabe finančne situacije. Po pozivu na dopolnitev predloga za taksno oprostitev je navedla tudi, da ima blokiran transakcijski račun. Vendar slednje samo po sebi ne utemeljuje predloga za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse. Sodišče namreč pri odločanju o taksni oprostitvi ne upošteva le likvidnostnega stanja, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke. Kot zgoraj navedeno pa iz zadnjih javno objavljenih podatkov o poslovanju tožene stranke izhaja, da je tožena stranka poslovala pozitivno. Tožena stranka v predlogu ni pojasnila, zakaj dolžne sodne takse ne more poravnati z unovčenjem zalog ali kratkoročnih poslovnih terjatev. V pritožbi je sicer pavšalno navedla, da se ji je trenutna finančna situacija izredno poslabšala, vendar za navedeno ni predložila nobenega dokaza (212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je zato kljub dejstvu blokiranega transakcijskega računa, glede na sicer ugotovljeno pozitivno finančno in premoženjsko stanje tožene stranke, pravilno ocenilo, da tožena stranka ima premoženje, s katerimi je zmožna brez ogrožanja svoje dejavnosti plačati tudi sicer objektivno nizko odmerjeno sodno takso v višini 54,00 EUR.

7. Glede na ugotovljeno premoženjsko in finančno stanje ter obseg njenega poslovanja, kot tudi trditveno podlago v predlogu, tožena stranka ni dokazala niti, da bi bila s takojšnjim plačilom odmerjene sodne takse občutno zmanjšana njena sredstva tako, da bi bila ogrožena njena poslovna dejavnost. Zato tožena stranka ne more biti uspešna niti s predlogom za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).