- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1071/94
ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.1071.94 Civilni oddelek
Povzetek
- Mirovanje postopkaAli je prišlo do mirovanja postopka, ko je na narok prišla le ena stranka, druga pa ni bila pravilno povabljena?
- Pravilnost povabila na narokAli je bilo povabilo na narok za obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe pravilno poslano in ali je bilo dovolj časa za pripravo?
- Zakonitost mirovanja postopkaKdaj nastane mirovanje postopka po Zakonu o pravdnem postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Mirovanje postopka ne more nastati v primeru, kadar pride na pripravljalni narok ali na narok za glavno obravnavo le ena stranka, druga stranka, ki je odsotna, pa na narok ni bila v redu povabljena.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom med drugim ugotovilo, da v tej pravdni zadevi postopek miruje od dne 11.4.1994 dalje.
Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in ugotovi, da ni nastalo mirovanje postopka. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je bil dne 11.4.1994 razpisan narok za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe in ni šlo za glavno obravnavo o glavni stvari. Sodišče bi lahko izdalo začasno odredbo celo brez naroka, zato v obravnavanem primeru niso obstajali pogoji za mirovanje postopka, saj po določilu 3. odst. 216. čl. ZPP ne nastane mirovanje postopka, če nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Pritožba sicer nima prav, kolikor zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje za dne 11.4.1994 razpisalo le narok za izvedbo dokazov v zvezi s predlagano začasno odredbo. Iz odredbe z dne 1.4.1994 (list. št. 6) ter ostalih podatkov v spisu namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje za dne 11.4.1994 vabilo obe pravdni stranki na narok za obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe ter na prvi narok za glavno obravnavo. Iz vrnjenih podpisanih povratnic pa izhaja, da sta tožnik in njegov pooblaščenec odvetnik M.J. prejela vabili na navedeni narok šele 6.4.1994, torej v nasprotju z določili 4. odst. 293. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP, po katerih je treba razpisati narok za glavno obravnavo tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj 8 dni od prejema vabila. Ob takem stanju pa v obravnavanem primeru niso bile podane zakonite predpostavke za nastanek mirovanja postopka, ki po določilu 1. odst. 216. čl. ZPP nastane v primeru, če ena stranka, ki je bila v redu povabljena ne pride, druga pa predlaga mirovanje.
Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP, zaradi česar je sodišče druge stopnje pritožbi v skladu z določilom čl. 380. tč. 3 ZPP ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi niso bili zaznamovani.
Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).