Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ob navedenem dejstvu je tako odločitev tožene stranke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 636/2016 z dne 11. 5. 2016 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (1. točka izreka); da mora tožnik vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku, ki bo izplačan odvetniku A.A. (2. točka izreka); da je dolžan navedeno obveznost izpolniti v roku 15 dni od prejema pravnomočnega sklepa (3. točka izreka). V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je bila tožniku dne 11. 5. 2016 odobrena nujna brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti v zadevi I P 223/2015. Ker se nujna brezplačna pravna pomoč odobri brez predhodnega preverjanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka v nadaljevanju postopka preverila materialni položaj prosilca v skladu z 12. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Na podlagi zbranih listin je ugotovila, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel plačo v skupnem neto znesku 3.362,35 EUR in regres, ki v sorazmernem deležu znaša 114,36 EUR. Hči tožnika B.B. je v enakem obdobju prejela honorar za delo preko študentskega servisa v znesku 1.550,15 EUR ter otroški dodatek v znesku 86,48 EUR. Hči D.D. pa je prejela honorar v znesku 120,24 EUR. Upoštevaje plačo, regres, honorar za delo preko študentskega servisa in otroški dodatek je tako dohodek na družinskega člana v relevantnem obdobju znašal 581,51 EUR, kar pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 577,62 EUR. Tožena stranka tudi pojasnjuje, da se pri ugotavljanju finančnega pogoja upoštevajo zgolj neto prejemki, ne pa tudi morebitni odtegljaji, administrativne ali sodne prepovedi.

2. Tožnik v tožbi ugovarja, da zaradi osebnega stečaja, ki je bil začet 11. 7. 2014, prejema le po zakonu zajamčeni osebni dohodek v znesku nekaj čez 500,00 EUR. Na banki mesečno osebno dviguje nekaj manj kot 1.000,00 EUR, preživnine za otroka pa ne prejema. Meni, da je prišlo do pomote pri izračunu njegovega mesečnega povprečnega dohodka, ker se je upoštevalo neto prejemke. Zaradi osebnega stečaja dejansko prejema le zajamčeni osebni dohodek, regresa pa ni prejel že zadnjih nekaj let zaradi blokad transakcijskega računa, saj vse kar presega zakonsko zajamčeni osebni dohodek, gre v poplačilo stečajni upraviteljici. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožniku odobrena nujna brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, za tožnika pa je sporno, ali mora prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti.

6. Po določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP se nujna brezplačna pravna pomoč odobri, če bi zaradi odločanja o prošnji prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. V takšnem primeru strokovna služba za brezplačno pravno pomoč preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne brezplačne pravne pomoči (četrti odstavek). Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (peti odstavek 36. člena).

7. Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za odobritev brezplačne pravne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge.

8. V obravnavanem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da je tožnik v relevantnem obdobju prejel plačo v skupnem neto znesku v višini 3.362,35 EUR ter regres v znesku 484,40 EUR, kar za relevantno obdobje znaša 114,36 EUR. Tožnikovi hčerki pa sta v navedenem obdobju prejeli honorar za delo v skupnem znesku 1.670,39 EUR ter otroški dodatek v znesku 86,48 EUR. Glede na navedeno je tako povprečni dohodek na družinskega člana znašal 581,51 EUR, kar pa je več od predpisanega pogoja, ki je trenutno 577,62 EUR. Tožena stranka je tako tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ob navedenem dejstvu je tako odločitev tožene stranke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, pravilna in na zakonu utemeljena.

9. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne vplivajo tožnikovi tožbeni ugovori, ki so tudi sicer pavšalni. Iz obračunov plač, ki jih je tožnik priložil k tožbi, izhajajo enaki podatki, kot jih je pred tem že pridobila tožena stranka in na podlagi katerih je tudi ugotavljala materialni položaj prosilca. Kot je pravilno navedla že tožena stranka, se pri ugotavljanju dohodkov prosilca upošteva neto plača, zato ni mogoče upoštevati tožnikovega tožbenega ugovora, da zaradi osebnega stečaja prejema le po zakonu zajamčeni osebni dohodek v znesku nekaj čez 500,00 EUR mesečno. Sicer pa je ta ugovor tudi v nasprotju z njegovo trditvijo, ko navaja, da mesečno na banki osebno dviguje nekaj manj kot 1.000,00 EUR. Protispisen je tudi tožnikov ugovor, da regresa ni prejel, saj je iz potrdila izplačevalca plač C.C. razvidno, da je bil tožniku izplačan regres. Morebitne administrativne in sodne prepovedi pa, kot je že navedla tožena stranka, ne vplivajo na ugotavljanje lastnega dohodka prosilca.

10. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.