Jedro

Revizijsko sodišče je opravilo presojo po četrtem odstavku 402. člena ZPP in presodilo, da je v konkretni zadevi bolj smotrno, da se prekine revizijski postopek. Novi dokazi, ki naj bi utemeljevali predlog za obnovo postopka, se nanašajo na višino prispevka tožnice pri ustvarjanju skupnega premoženja. Revizijsko sodišče zato ocenjuje, da je treba najprej odločiti o tem, ali tožena stranka v obnovitvenem predlogu res podaja dejstva in dokaze, ki jih v dosedanjem postopku ni mogla predlagati, in ali bi ta dejstva in dokazi lahko vplivali na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek

Revizijski postopek se prekine do pravnomočne odločitve o predlogu za obnovo postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank nepremičnina parc. št. 3468 k.o. ... do nerazdeljenih 73/100, do celote kontejner za čebele, 60 čebeljih panjev in kamion znamke Fiat in da pripada na tem skupnem premoženju tožnici delež do ene polovice. Tožencu je naložilo, da mora tožnici izstaviti listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice na sporni nepremičnini. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil proti tej sodbi pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Predlaga razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Kot bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP navaja napačno uporabo prvega in drugega odstavka 286. člena ZPP, kršitev 8. člena ZPP in kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede kršitve prvega in drugega odstavka 286. člena ZPP meni, da gre tudi za kršitve tretjega odstavka 29. člena, 25. člena in 22. člena Ustave Republike Slovenije, pri čemer se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Up-486/03-15. V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava navaja, da je prišlo do nepravilne uporabe drugega odstavka 51. člena ter prvega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl.), zato se ne strinja z odločitvama sodišč glede obsega skupnega premoženja in deleža tožnice na tem premoženju.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter tožnici (375. člen ZPP). Tožnica na revizijo ni odgovorila.

Po predložitvi revizije Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije je toženec podal predlog za obnovo postopka zaradi razloga iz 10. točke prvega odst. 394. člena ZPP, torej zaradi novih dejstev in dokazov, za katere naj bi zvedel šele 10.10.2006 na naroku v nepravdnem postopku, ki teče med istima strankama, ko je nepravdno sodišče na predlog toženca pribavilo listine, ki jih je posredovala DURS (kupoprodajna pogodba z dne 15.11.1991 in pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 11.12.1991). Navedeni pogodbi naj bi dokazovali, da je tožnica pri pridobivanju skupnega premoženja prispevala bistveno manj, kot je bilo ugotovljeno, saj naj bi med trajanjem ekonomske skupnosti dejansko kupila stanovanje, kjer sta prebivala njena krušna starša, poleg tega pa je skrbela za njuno preživljanje. Na podlagi teh novih dokazov bi lahko bila zanj izdana ugodnejša sodba. Z navedenimi dokazi izpodbija predvsem delež tožnice na skupnem premoženju. Predlaga, naj se postopek z revizijo prekine do končanja obnovitvenega postopka.

Kadar stranka vloži revizijo, sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka, je treba odločiti, kateri postopek bo sodišče nadaljevalo, katerega pa prekinilo (četrti odst. 402. člena ZPP). Ker je v obravnavanem primeru predlog za obnovo postopka prispel na sodišče potem, ko je v zvezi z revizijo zadeva že bila poslana revizijskemu sodišču, je revizijsko sodišče pristojno za odločitev, kateri od obeh postopkov bo prekinjen (prvi odst. 404. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je opravilo presojo po četrtem odstavku 402. člena ZPP in upoštevalo vse okoliščine, razloge in dokaze, ki se uveljavljajo v predlogu za obnovo postopka in v reviziji. Presodilo je, da je v konkretni zadevi bolj smotrno, da se prekine revizijski postopek, kar je nenazadnje tudi predlog toženca v predlogu za obnovo postopka. Novi dokazi, ki naj bi utemeljevali predlog za obnovo postopka, se nanašajo na višino prispevka tožnice pri ustvarjanju skupnega premoženja. Revizijsko sodišče zato ocenjuje, da je treba najprej odločiti o tem, ali tožena stranka v obnovitvenem predlogu res podaja dejstva in dokaze, ki jih v dosedanjem postopku ni mogla predlagati, in ali bi ta dejstva in dokazi lahko vplivali na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.