Jedro

Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnika v posameznih zadevah, je del izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že zgolj s tem, bi bilo preširoko.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednica Višjega sodišča v Kopru zavrnila predlog za izločitev sodnikov mag. Jane Petrič, mag. Gorazda Hočevarja in Tatjane Markovič Sabotin (v nadaljevanju višji sodniki) pri odločanju v pritožbeni zadevi Cpg 127/2021. 2. Tožena stranka zoper navedeni sklep vlaga pritožbo in predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni in ugodi zahtevi za izločitev ali pa zadevo vrne v ponovno odločanje Višjemu sodišču v Kopru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica meni, da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika (t. i. odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP). Ta določba pomeni realizacijo človekove pravice do nepristranskega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 23. člena Ustave. Iz te pravice izhaja, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. V primerih, ko obstajajo odklonitveni razlogi, je treba sodnika izločiti iz odločanja v konkretni zadevi in na ta način zagotoviti, da bo sojenje ustrezalo zahtevi po nepristranskosti.1

5. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti; odklonitvene razloge ureja z generalno klavzulo. Za presojo dvoma o nepristranskosti sodišča se enako kot v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), uporablja subjektivni in objektivni test. Medtem ko gre pri subjektivnem testu za ugotavljanje osebnega pristranskega prepričanja odločujočega sodnik (pri čemer se do nasprotnega dokaza domneva, da je sodnik nepristranski), gre pri objektivnem testu za presojo, ali obstajajo na strani sodnika določene okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo legitimen dvom o njegovi nepristranskosti.2 To pomeni, da je vtis, ki si ga ustvari stranka sicer pomemben, vendar ni odločilen. Dvom o nepristranskosti sodišča mora biti upravičen v objektivnem smislu.3

6. Pritožnica je izločitev višjih sodnikov utemeljevala s sprejetimi pravnimi stališči, ki so bila podlaga za sprejem odločitve v dosedanjih postopkih med istimi strankami, ki so po njenem mnenju povezani. Tega očitka ni mogoče razumeti drugače, kot da se dvom v nepristranskost sodnika utemeljuje že s sprejetim pravnim stališčem v posameznih zadevah. Vendar ta okoliščina sama zase ne more biti podlaga za presojo, da je dvom v videz nepristranskosti sodnika objektivno utemeljen. Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnika v posameznih zadevah, je del izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že zgolj s tem, bi bilo preširoko. Tudi zatrjevane procesne kršitve same zase ne utemeljijo odklonitvenega razloga. Četudi bi se morda zatrjevanje kršitev ali zmotnost pravnih stališč kasneje izkazalo za utemeljeno, to samo zase še ne kaže na objektivno ali morda celo subjektivno pristranskost višjih sodnikov. Vrhovno sodišče dodaja, da ima stranka za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.4 Zato je pravilna odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev.

7. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 VS RS sklep Cp 48/2019 z dne 28. 11. 2019. 2 Prim. z odločbo US RS Up-679/06, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007 (47. točka obrazložitve), in s sodbama ESČP _Sacilor Lormines proti Franciji_ z dne 9. 11. 2006 (60. točka obrazložitve) in _Švarc in Kavnik proti Sloveniji_ z dne 8. 2. 2007 (38. in 39. točka obrazložitve). 3 Prav tam. 4 Tako tudi VS RS sklep Cpg 7/2018 z dne 28. 8. 2018 in VS RS sklep Cp 48/2019 z dne 28. 11. 2019.