Jedro

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa v prvem odstavku 385. člena, da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve nekaterih določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena (absolutne bistvene kršitve), zaradi bistvenih kršitev iz prvega odstavka tega člena (relativne bistvene kršitve) pa le, če so bile storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje. Slednje je potrebno razumeti širše, se pravi, da so lahko revizijski razlog ne le relativne kršitve storjene "prvič" na pritožbeni stopnji, marveč tudi tiste, ki so bile storjene na prvi stopnji in jih je revident uveljavljal s pritožbo, višje sodišče pa jih neutemeljeno ni sankcioniralo in jih je tako storilo tudi samo. Iz povedanega seveda izhaja, da revident, ki takšnih kršitev ni uveljavljal v pritožbi, jih ne more uveljavljati niti v reviziji.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

V tej odškodninski pravdi v zvezi z dogodkom 16.8.1990 je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženec plačati tožniku 250.595,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 250.000,00 SIT od 19.10.1993 dalje in od zneska 595,50 SIT od 14.8.1990 dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbo tožene stranke, v kateri je uveljavljala pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, je višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

V reviziji proti tej sodbi predlaga tožena stranka, naj se razveljavita obe sodbi nižjih sodišč in vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje pred spremenjenim senatom. Le temu očita, da ni izvedlo dokaza po sprejetem dokaznem sklepu - z dopolnitvijo izvedenskega mnenja, s čimer je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je nepravilno uporabilo njegovo določbo, da sodišče na sklepe, ki se tičejo vodenja obravnave, ni vezano. Tožena stranka je na to okoliščino opozorila v pritožbi, vendar pritožbeno sodišče do tega ni zavzelo stališča. S tem so bila bistveno kršena določila pravdnega postopka, to pa je bistveno vplivalo na pravilnost izdane sodbe.

Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila, pristojni javni tožilec pa se o njej ni izrekel. Revizija ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa v prvem odstavku 385. člena, da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve nekaterih določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena (absolutne bistvene kršitve), zaradi bistvenih kršitev iz prvega odstavka tega člena (relativne bistvene kršitve) pa le, če so bile storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje. Slednje je potrebno razumeti širše, se pravi, da so lahko revizijski razlog ne le relativne kršitve storjene "prvič" na pritožbeni stopnji, marveč tudi tiste, ki so bile storjene na prvi stopnji in jih je revident uveljavljal s pritožbo, višje sodišče pa jih neutemeljeno ni sankcioniralo in jih je tako storilo tudi samo. Iz povedanega seveda izhaja, da revident, ki takšnih kršitev ni uveljavljal v pritožbi, jih ne more uveljavljati niti v reviziji.

Drži, da je sodišče sprejelo, in to po svoji pobudi, dokazni sklep, naj izvedenec dopolni svoje mnenje, vendar je od tega pozneje odstopilo in v svoji sodbi tudi prepričljivo pojasnilo, ne le s tem, da ni potrebno širiti dokaznega postopka (drugi odstavek 300. člena ZPP), marveč tudi, da sploh ni vezano na svoj poprejšnji dokazni sklep ( četrti odstavek 300. člena ZPP). Tožena stranka zdaj meni, da so bile s tem kršene določbe pravdnega postopka, vendar te kršitve ni uveljavljala v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje. Takrat je menila le, da dejansko stanje ni popolno in pravilno ugotovljeno, in le za takšen pritožbeni razlog bi lahko šlo. V zvezi z uvodoma pojasnjenimi zakonskimi določbami o revizijskem uveljavljanju relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka se pokaže, da skuša tožena stranka "preskočiti" pritožbeno stopnjo in šele v reviziji uveljaviti relativno procesno kršitev, storjeno na prvi stopnji. (Sicer pa, mimogrede povedano, takšne kršitve sploh ni bilo; zakon tudi ne nalaga, da bi moralo sodišče s formalnim sklepom spremeniti svoj prejšnji dokazni sklep.) Uveljavljani revizijski razlog torej ni podan.

Revizijsko sodišče je še po uradni dolžnosti preizkusilo sodbo, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP in ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno (386. člen ZPP). Ugotovilo je, da takšne kršitve ni in tudi materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Revizijo je zato moralo kot neutemeljeno zavrniti (393. člen ZPP).