Jedro

V 2. členu ZDKG so kot pogoji, ki jih mora izpolnjevati kmetija, da se šteje za zaščiteno, navedeni le: da gre za kmetijsko oziroma kmetijsko-gozdarsko gospodarsko enoto, ki ima predpisan obseg primerljivih površin in je v lasti največ dveh oseb, ki sta med seboj v predpisanem razmerju. Ker drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa, okoliščine, ki jih navajata tožnika, za določitev zaščitene kmetije pravno niso pomembne. V postopku določitve kmetije za zaščiteno pa tožnika ne moreta uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na postopek odobritve pravnega posla po ZKZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 12/98-8 z dne 11.7.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo pritožbo tožečih strank zoper odločbo tožene stranke z dne 5.12.1997, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote M.S., Oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 15.10.1997. S to odločbo je prvostopni organ ugotovil, da kmetija tožnikov izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo po 2. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG, Uradni list RS, št. 70/95), ker obsega 7,3339 ha primerljive kmetijske površine. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pritrdilo odločitvi in razlogom upravnih organov. Navedlo je, da so v 2. členu ZDKG kot kriteriji za zaščiteno kmetijo navedeni le lastniški in površinski kriteriji, ne vsebuje pa ZDKG kriterijev, ki jih želita uveljaviti tožnika. Da okoliščine, ki jih navajata tožnika (ustvarjanje dohodka z opravljanjem kmetijske dejavnosti in aktivno živo delo, nesposobnost opravljanja kmetijske proizvodnje, uničenje kmetijskih gospodarskih poslopij, odprodaja živine, neopravljanje s kmetijstvom povezanih dejavnosti), nimajo vpliva na določitev zaščitene kmetije, je navedeno tudi v obrazložitvi predloga ZDKG v Poročevalcu Državnega zbora RS, št. 50/95. Zato s temi ugovori tožnika v tem sporu ne moreta uspeti.

Tožnika se pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter odpravi akt tožene stranke za neodobritev pravnega posla. Sodišče se sklicuje na obrazložitev predloga zakona, ki je bila dana v državnemu zboru, vendar tožnika menita, da je sodna praksa eden izmed pravnih virov, ki vpliva na spremembo zakonodaje, kakor tudi na namen zakonodajalca pri sprejemanju zakona. Ni sprejemljivo, da bi bili ostareli kmetje, ki ne morejo več kmetovati, lastniki zemljišč in jih ne bi mogli oddati, zemljišča pa bi propadala. Zato je nesmiselno, da tožnika ne moreta izročiti kmetije svojima hčerki in sinu. Ker je zakonodajalec obšel namen zakona, predlagata pritožbenemu sodišču, da zaradi napačne uporabe materialnega prava, pozitivnih sprememb na področju pokojninske reforme in cilja večanja družbenega bruto prihodka pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma odobri sklenjeni pravni posel. Hkrati predlagata tudi, da se ju oprosti plačila sodnih taks, saj prejemata mesečno osebno pokojnino v višini 30.000 tolarjev.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe že prvostopno sodišče, ZDKG v 2. členu kot pogoj za določitev zaščitene kmetije določa le: da gre za kmetijsko oziroma kmetijsko-gozdarsko gospodarsko enoto, ki obsega 5-100 ha primerljive površine kmetijskih zemljišč in gozdov, da je v lasti, solasti ali skupni lasti največ 2 oseb, ki sta v določeni zvezi. Ne določa pa ZDKG drugih pogojev za določitev zaščitene kmetije, kot so npr. obdelanost zemljišča, katastrski dohodek oziroma dejanski dohodek od kmetijske proizvodnje in podobno, zato s temi ugovori tožnika ne moreta uspeti. Glede na to je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede na to da obravnavana kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo po 2. členu ZDKG, saj je v solasti zakonskega para in presega 5 ha primerljive površine, drugačna odločitev glede njenega statusa ni mogoča. Določitev zaščitene kmetije pa ne pomeni prepovedi prometa z zemljišči iz njene sestave, temveč omogoča promet pod pogoji in na način, določen z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odobritev pravnega posla o prometu s kmetijskimi zemljišči in gozdovi oziroma izdaja potrdila, da odobritev ni potrebna, pa ni predmet tega upravnega spora, zato v tem sporu niso relevanti pritožbeni ugovori in zahtevek, ki se nanašajo na odobritev pravnega posla.

Ker torej pritožbeno sodišče meni, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in da ne obstojijo razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

O predlogu tožnikov za oprositev plačila sodnih taks bo odločalo prvostopno sodišče (169. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 16. členom ZUS).